Zvišane vrednosti holesterola (hiperholesterolemija) in povišan krvni tlak (arterijska hipertenzija) imajo lahko uničujoče posledice za delovanje srca in srčno-žilnega sistema. Pri trajnem povišanju krvnega tlaka se zaradi mehanskih poškodb žilne stene okvarijo in v notranjosti žile se začnejo kopičiti različne sestavine krvi, kot je holesterol. Z dolgotrajnim povišanjem krvnega tlaka in holesterola spremembe v žilni steni napredujejo in nastanejo aterosklerotični plaki (lehe), ki lahko privedejo do aterosklerotične bolezni srca in žilja (v nadaljevanju ABSŽ).
Poznamo dober in slab holesterol
Holesterol služi za izolacijo organov in prispeva k strukturi celičnih membran. Pomembno je razlikovati med vrstami holesterola, saj so visoke vrednosti holesterola LDL ali »slabega holesterola« povezane s srčno-žilnim tveganjem, medtem ko je videti, da visoke vrednosti holesterola HDL ali »dobrega holesterola« ščitijo pred boleznimi srca in žilja.
»Pri posameznikih z visokimi vrednostmi holesterola LDL v krvi je verjetnost za razvoj ABSŽ dvakrat večja kot pri ljudeh z normalnimi vrednostmi holesterola.«
Vsako znižanje ravni holesterola LDL za 1 mmol/l na katerikoli način v povprečju zmanjša srčno-žilno ogroženost za 22 %, zato je pomembno dolgotrajno zniževanje vrednosti holesterola LDL.
Dejavniki tveganja za razvoj ABSŽ
Hiperholesterolemija ni le vodilni dejavnik tveganja za razvoj ateroskleroze, ampak je tudi vzrok, povezan z razvojem ABSŽ. Poleg tega so za razvoj te bolezni pomembni še drugi dejavniki tveganja, ki so našteti v spodnji preglednici. Številni od teh dejavnikov so med seboj povezani. Več dejavnikov tveganja kot obstaja, večja je možnost nastanka zapletov srčno-žilnih bolezni.
| Ključni dejavniki tveganja za ABSŽ | |
| Hiperholesterolemija | Trajno zvišane vrednosti h-LDL povečajo tveganje za pojav ABSŽ. |
| Hipertenzija | Povečana sila in trenje ob kronično visokem krvnem tlaku lahko poškodujeta notranjost žilne stene, s čimer se poveča nagnjenost k nastajanju aterosklerotičnih plakov. Trajno povišan krvni tlak dodatno povečuje tveganje za ABSŽ in lahko oteži uspešno obvladovanje bolezni. |
| Kajenje | Izpostavljenost dimu poškoduje notranjo steno krvnih žil (zlasti aorte, koronarnih arterij in arterij v nogah), kar lahko poveča tveganje za nastanek aterosklerotičnega plaka in pospeši njegov razvoj. Kajenje zvišuje ravni holesterola LDL in krvni tlak. Kajenje znižuje raven kisika, ki oskrbuje telesna tkiva. |
| Sladkorna bolezen | Odpornost proti insulinu pri sladkorni bolezni pripelje do povišanih vrednosti sladkorja v krvi, kar prispeva k zvišanim vrednostim holesterola LDL, znižanim vrednostim holesterola HDL in poškodbam arterijske stene. |
| Debelost | Debelost je povezana z zvišanimi vrednostmi trigliceridov in holesterola LDL ter z znižanimi vrednostmi holesterola HDL. Debelost lahko vodi do razvoja hipertenzije in sladkorne bolezni. Pri debelih bolnikih se lahko pojavijo znaki sistemskega vnetja, kar povečuje tveganje za ABSŽ. |
| Pomanjkanje telesne aktivnosti | Pomanjkanje gibanja pripelje do povečane telesne mase, zviša ravni holesterola in poveča tveganje za razvoj ABSŽ. Z rednim gibanjem zvišujemo vrednosti holesterola HDL. |
| Nezdrava prehrana | Prehrana, bogata s transmaščobami, z nasičenimi maščobami in s holesterolom, lahko zviša ravni holesterola v krvi. Velike količine predelane hrane so povezane z zvišanimi vrednostmi skupnega holesterola in holesterola LDL. |
| Starost | Tveganje za ABSŽ se povečuje s starostjo (pri moških, starih ≥ 45 let, in pri ženskah, starih ≥ 55 let). Ravni holesterola v krvi se s starostjo naravno zvišujejo, saj se učinkovitost izločanja holesterola LDL preko jeter zmanjšuje. |
| Družinska anamneza zgodnje bolezni srca | Tveganje za ABSŽ je večje, če sta bolnikov oče ali brat diagnosticirana z boleznijo srca pred 55. letom starosti ali če sta bolnikova mati ali sestra diagnosticirani z boleznijo srca pred 65. letom starosti. |
Napredovanje od hiperholesterolemije do ABSŽ
ABSŽ je običajno počasi napredujoča bolezen, ki se razvija več desetletij. Posamezniki z ABSŽ so lahko velik del življenja brez simptomov, resni ali akutni simptomi pa se lahko pojavijo šele pozneje v življenju, praviloma po 50. letu starosti. Poleg tega se bolniku, pri katerem se pojavijo začetni simptomi, ti lahko zdijo blagi, zato odlaša z obiskom zdravnika. To lahko pripelje do več-desetletne zamude pri preventivnem zdravljenju in številni bolniki šele po akutnem, resnem srčnem dogodku poiščejo pomoč za obvladovanje bolezni. Kot že omenjeno, hiperholesterolemija predstavlja primarni vzrok za ABSŽ, druga pomembna dejavnika tveganja pa sta visok krvni tlak in kajenje. Čezmerne vrednosti holesterola LDL v krvi povzročijo kopičenje maščobnih oblog v krvnih žilah (tj. ateroskleroza). Nastale aterosklerotične obloge lahko ožijo notranjost žile, kar privede do ABSŽ. Prizadeti so lahko različni organi, pri katerih je moten dotok kisika. Posledice so lahko srčni infarkt, možganska kap ali gangrena udov.
Pomembno je zniževanje holesterola LDL na dolgi rok
Za obvladovanje ravni holesterola LDL so pogosto potrebni doživljenjsko zdravljenje in spremembe življenjskega sloga, ki so lahko velik izziv za bolnike in njihove družine. Pomemben cilj obvladovanja ABSŽ pri posameznikih vseh starosti je odprava nezdravih vedenj s spremembami življenjskega sloga, kot so prenehanje kajenja, zdrava prehrana in povečanje telesne aktivnosti. Poleg znižanja vrednosti holesterola LDL lahko prehranske spremembe izboljšajo tudi druge pridružene bolezni, kot je sladkorna bolezen. Za vzdrževanje nizkih vrednosti holesterola LDL našteti ukrepi za spremembe življenjskega sloga pri večini koronarnih bolnikov ne zadoščajo, zato je za obvladovanje tveganja za ABSŽ zdravljenje z zdravili nujno potrebno. Znižanje vrednosti holesterola LDL za kratek čas ne odtehta dolgotrajnega znižanja – ključno je, da se zdravljenja ne opušča in da se vzpostavi dolgoročno zniževanje vrednosti holesterola LDL z načini, ki bolniku ne predstavljajo nekega bremena. Pomembna so tudi druga zdravila za zniževanje krvnega tlaka, ki lahko pomagajo stabilizirati aterosklerotične plake in zmanjšati tveganje za pretrganje krvnih strdkov, ki lahko pripotujejo v različne dele telesa in povzročijo zamašitev žile.
Sodelovanje bolnika pri zdravljenju je pomemben vidik, ki ga je treba upoštevati pri obravnavi bolnikov, saj nesodelovanje bolnika dokazano poveča tveganje za ABSŽ in umrljivost. Bolniki pogosto prenehajo uporabljati zdravila, ker se njihovo počutje ne spremeni. To obremenjuje zdravnika in negovalce, saj morajo bolnika spremljati, se z njim pogovarjati o ovirah pri sodelovanju in ga spodbujati k upoštevanju navodil.