Znak varovalnih živil pridobijo živila, ki ugodno vplivajo na ohranjanje našega zdravja in nas varujejo pred nastankom kroničnih nenalezljivih bolezni, med katerimi so tudi bolezni srca in ožilja.
Društvo za zdravje srca in ožilja je začelo s podeljevanjem znaka srčka (nekoč poznan kot “Varuje zdravje“) že leta 1992. Znak je bil leta 2008 usklajen z EU Uredbo o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih (Uradni list EU, 30. 12. 2006, L 404/9). Danes znak pridobiva nacionalni pomen in sledi usklajenim Merilom za prostovoljno dodatno označevanje živil z nacionalnim simbolom varovalnega živila (merila).
Da bi zagotovili visoko raven varstva interesov potrošnikov in olajšali njihovo izbiro, ter preprečili zavajanje potrošnikov, je EU na področju označevanja živil sprejela enotno zakonodajo. Uporabo prehranskih in zdravstvenih trditev na živilih ureja Uredba (ES) št. 1924/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih. Ta uredba usklajuje določbe zakonov ali drugih predpisov v državah članicah, ki se nanašajo na prehranske in zdravstvene trditve, z namenom, da se zagotovi učinkovito delovanje notranjega trga ob istočasnem zagotavljanju visoke ravni varstva potrošnikov.
Uporablja se za prehranske in zdravstvene trditve pri komercialnem obveščanju, in sicer označevanju, predstavljanju ali oglaševanju živil, namenjenih končnemu potrošniku, vključno z živili, ki so namenjena restavracijam, bolnišnicam, šolam, menzam ter podobnim obratom javne prehrane.
V skladu s to uredbo je prišlo tudi do potrebnih sprememb načina podeljevanja znaka varovalnega živila. Znak varovalnega živila postaja nacionalen simbol. Društvo za srce pregleduje vloge živil, ki jih proizvajalci sedaj sami vnesejo v digitalno bazo podatkov, ter jih v skladu z merili za ocenjevanje potrdi. Tako živilo pridobi dovoljenje za uporabo znaka varovalnega živila.
Namen podeljevanja pravice do uporabe znaka varovalnega živila je označevanje predpakiranih živil, ki ustrezajo načelom zdrave prehrane, zaradi česar so prehransko primernejša in bolj priporočljiva v vsakodnevni prehrani.
Pogosta vprašanja in odgovori, povezani z varovalnim živilom
Kakšna je definicija varovalnih živil oziroma kateri so kriteriji zanje? Kdo določa kriterije in ali se ti z novimi dognanji na področju zdravega prehranjevanja spreminjajo? Kako poteka »ocenjevanje« oz. postopek podelitve znaka varovalno živilo?
Znak varovalnih živil se podeljuje živilom, ki ugodno vplivajo na ohranjanje našega zdravja, nas varujejo pred nastankom kroničnih nenalezljivih bolezni, med katerimi so tudi bolezni srca in ožilja. Ugodne lastnosti za naše zdravje so:
- nizka energijska vrednost,
- nizka vsebnost maščob, nasičenih maščob,
- veliko nenasičenih maščob,
- malo soli,
- malo sladkorja ali
- pa veliko prehranskih vlaknin.
V preteklosti je živila potrjeva Komisija za podeljevanje pravice do uporabe znaka varovalnih živil, ki jo je do leta 2009 vodil prof. dr. Dražigost Pokorn, dr. med., in je skupaj z društvom ustvarila temelje na katerih stoji označevanje živil že od leta 1992. Evropska unija je leta 2006 uzakonila kriterije za dovoljene prehranske trditve, ki pa se skladajo z normativom Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije za ocenjevanje živil, ki želijo pridobiti znak varovalnega živila.
Od leta 2023 znak varovano živilo prehaja v nacionalni znak in sledi usklajenim Merilom za prostovoljno dodatno označevanje živil z nacionalnim simbolom varovalnega živila (merila).
Podjetje, ki želi pridobiti znak za določeno predpakirano živilo, bo podatke vneslo v digitalno bazo varovalnih živil, ki jo je Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije razvilo v okviru projekta Do.IT, v sodelovanju z Nutris, Zvezo potrošnikov Slovenije in Inštitutom Jožefa Štefana. V jeseni 2023 bo potekalo usposabljanje podjetij za delo s to digitalno bazo varovalnih živil (Nutris)
Ali ima dodelitev znaka varovalno živilo neomejeno veljavo in kako je s preverjanjem kakovosti?
Znak, ki ga določeno živilo pridobi, se uporablja do takrat, ko je živilo v proizvodnji in se njegova sestava ne spremeni, ter je v skladu z Merili. Izdelek se po vnosu v digitalno bazo varovalnih živil izpiše na seznamu varovalnih živil na spletni strani društva in je znakom varovalnega živila označeno tudi v aplikaciji VešKajJeš.
Kaj znak varovalno živilo pomeni za proizvajalce, ki ga dobijo?
Za proizvajalca samega znak varovalnega živila pomeni razširitev ponudbe zdravju prijaznejših izdelkov, katere nudi vse večjemu številu potrošnikov, ki se zavedajo, da so v veliki meri sami odgovorni za varovanje lastnega zdravja, med drugim tudi z zdravim načinom prehranjevanja. Zdrav življenjski slog, pravilna prehrana, veliko gibanja in odsotnost zdravju škodljivih razvad, je najučinkovitejša pot k zdravju.
Znak varovalnega živila lahko pridobijo mleko, mlečni napitki, rastlinski napitki, druge pijače, žita za zajtrk, jogurti, kislo mleko in podobna živila, siri, mlečni namazi, rastlinska olja, kruh, krušni izdelki, žita, riž, sveže ali sušene testenine, sveže in zmrznjeno meso, perutnina, ribe, izdelki iz mesa, perutnine, rib, sveže/zmrznjeno sadje, zelenjava, stročnice in predelano sadje.
Znaka varovalnega živila ne morejo pridobiti čokolada in bonboni, energijske tablice, sladki prelivi in deserti, sladki piškoti, pecivo, kolači; drugi sladki pekovski izdelki in suhe mešanice za njihovo pripravo, semena, oreški in drugi prigrizki, sokovi, energijske pijače, sladoledi, smetana, maslo, gotove, pred pripravljene in sestavljene jedi, druge masti in maščobe (tudi margarine, omake in prelivi ter prehranska dopolnila.
Kaj lahko pričakuje potrošnik, ki kupi izdelek z oznako varovalno živilo – v smislu varovanja zdravja in zagotavljanja kvalitete?
Znak »srčka« je lahko naš vodnik pri nakupih živil v trgovinah. Bistvo tega znaka je promocija zdravih prehranskih navad ljudi. Varovalna živila so torej v pomoč pri spodbujanju ljudi k pridobitvi zdravega življenjskega sloga, k zdravemu in priporočljivemu načinu vsakdanje prehrane. Oznaka srčka nam sporoča, da pakirano živilo vsebuje nizko vsebnost maščob, nasičenih maščob, soli, sladkorja, ima nizko energijsko vrednost ali pa veliko prehranskih vlaknin ali ima druge koristne prehranske lastnosti. Z njim so označeni na primer polnovreden kruh, testenine in pecivo, različne vrste müslijev ter vložena zelenjava vsebujejo veliko prehranskih vlaknin, ribe, mesni in mlečni izdelki imajo nizko vsebnost maščobe in nasičenih maščob, ustrezna olja, ki imajo ugodno sestavo maščobnih kislin.
Vsak dan moramo poskrbeti tudi za našo prehrano, prehrano naše družine. Ob vsakodnevnih nakupih živilskih izdelkov v trgovinah se sprašujemo o različnih stvareh. Predvsem preberimo kaj je napisano na etiketah oziroma deklaracijah živil in si pri tem pomagajmo z aplikacijo VešKaj Ješ. Podatki raziskav kažejo, da približno dve tretjini potrošnikov najpogosteje preverja samo rok trajnosti in ceno izdelka, ena tretjina pa preverja tudi njihovo sestavo. Dobro bi bilo, da bi se to razmerje obrnilo in bi ljudje ne kupovali večinoma cenejših a za zdravje manj ugodnih živil. Na žalost se je povečala prav poraba kalorično bogatejših in hranilno siromašnih industrijsko predelanih živil, poraba osnovnih živil pa pada.
Zdrav način prehrane tudi v krogu naše družine
Velikokrat se izkaže, da se zavedamo napak, ki jih delamo – ne le pri načinu prehranjevanja – pa jih kljub temu ne uspemo odpraviti. Mnoge k spremembi ne prepričajo niti težave z zdravjem, ko se te pojavijo.
Ko osvojimo glavna pravila zdrave, priporočljive prehrane, jo počasi vključimo v naš vsakdan. Zdrava prehrana nas bo pričela navdajati z zadovoljstvom. Na začetku bomo zavestno načrtovali naše prehranjevanje – kaj in kdaj bomo jedli, kmalu pa se bomo na nov način privadili. Občasno si bomo seveda še vedno izbrali obrok »hitre hrane« – pico, hamburger, kakšno ocvrto jed – npr. dunajski zrezek, pommes frittes in prigrizek kot je čips, čokolada, torta in druge slaščice. Skozi naš dan pa bomo pojedli 5 obrokov (zajtrk, kosilo, večerja in med njimi dopoldanska in popoldanska malica). Jedi bomo pripravili iz več vrst kakovostnih živil.
Čim več naj jih sestavljajo živila z veliko beljakovin, kot so ribe in meso (kolikor se da, odstranimo vidno maščobo z mesa), ki nam dajejo tudi večji občutek sitosti. Mesa in mesnih izdelkov pa ni potrebno uživati vsak dan, ampak je dovolj 2 do 3 – krat na teden, vmes ju nadomestimo z ribo ali stročnicami (soja, fižol, grah in podobno). Dodamo jim jedi iz polnovrednih žitnih zrn (testenin ali kruh iz polnovredne moke) ali pa neprečiščenega riža, kuhane in surove zelenjave. Privoščimo si tudi veliko sadja na vse načine – surovega, kuhanega, pečenega, sušenega.
Pomembno je, da bomo čez dan popili dovolj tekočine in se pri tem izogibali sladkim pijačam, ter se odžejali raje z vodo, nesladkanim čajem in občasno tudi s sadnimi sokovi (100% sadni delež).
In ne pozabimo – uživajmo ob hrani, sami ali pa v družbi.