Zdravi možgani v zdravem telesu

Ob besedni zvezi “srčno-žilne bolezni” nas večina najprej pomisli na najbolj znano akutno, življenje ogrožajoče stanje, srčni infarkt. Bralci te strani pomislite tudi na aterosklerozo, t.j. nabiranje maščobnih leh v žilnih stenah, ki lahko ovirajo pretok skozi žile, ali pa na arterijsko hipertenzijo – zvišan arterijski krvni tlak, ki okvari žile in organe, ki jih slednje prehranjujejo.

Kaj pa ob besedni zvezi “možganske bolezni”? Pri večini ljudi je prva asociacija možganska kap. Drugi poznajo tudi demielinizacijska obolenja, med katera sodi multipla skleroza. Nekateri ob omembi možganskih bolezni navedejo duševne motnje, npr. depresijo, ali pa na nevrodegenerativne bolezni, kot so različni tipi demenc. 

Možganske bolezni

Čeprav se na prvi pogled srčno-žilne in možganske bolezni razlikujejo, gre velikokrat za prepletena pojma. Vzemimo primer možganske kapi: ishemična možganska kap, odmrtje dela možganov zaradi motnje prekrvavitve, je velikokrat posledica krvnega strdka, ki nastane v srcu ob najpogostejši motnji ritma – atrijski fibrilaciji (migetanju preddvorov), in ga kri odnese v možganske arterije, kjer se zagozdi.

Ishemična možganska kap

Ishemična možganska kap je tudi posledica razpoka aterosklerotične lehe, kar vodi v nastanek krvnega strdka (tromba) in v zaporo žile, ki prehranjuje del možganov. Več manjših ishemičnih možganskih kapi, ki same po sebi niso dovolj za očitno prizadetost, lahko sčasoma vodi v nastanek t.i. vaskularne demence, po podobnem principu kot lahko prekomerno obremenjevanje razmajanega mostu sčasoma privede do njegovega porušenja. Nekatere raziskave nakazujejo tudi povezavo med sistemskim vnetjem pri aterosklerozi in najpogostejšo demenco, Alzheimerjevo boleznijo.

Za razliko od dokaj učinkovitih možnosti zdravljenja večine srčno-žilnih bolezni je medicinska stroka pri zdravljenju možganskih bolezni, zlasti nevrodegenerativnih obolenj, še vedno precej nemočna.

Obstajajo zdravila, ki nekaj časa in zgolj delno blažijo simptome demenc, vendar z neizogibnim napredovanjem bolezni postanejo neučinkovita. Zaskrbljujoče je, da so demence čedalje bolj pogoste.

Demenca

Statistični podatki Svetovne zdravstvene organizacije kažejo, da vsako leto diagnozo demence dobi deset milijonov ljudi, torej v povprečju ena diagnoza vsake tri sekunde! Ker se svetovno prebivalstvo stara, strokovnjaki pričakujejo skokovit porast števila bolnikov v prihajajočih desetletjih.

Večina držav še nima razvitih ali vpeljanih strateških načrtov za dolgoročno oskrbo ostarelih dementnih bolnikov, zato predstavlja takšna diagnoza veliko čustveno, socialno in finančno breme ne le za bolnike, temveč tudi za njihove svojce.

Se demenca lahko zdravi?

Če zdravljenje, ki je trenutno na voljo, ni dovolj učinkovito pri razviti bolezni, kakšne so torej alternative?

Strateško daleč najboljša izbira je primarna preventiva – preprečevanje nastanka bolezni z zdravim življenjskim slogom. Dobra novica je, da velja načelo: kar je dobro za srce, je dobro tudi za možgane. V praksi to pomeni:

  • zdravo prehrano,
  • redno telesno dejavnost,
  • izogibanje škodljivim vplivom kajenja in pretiranega
  • uživanja alkohola,
  • zadostno količino kakovostnega spanca in
  • preživljanje prostega časa na način, ki nas najbolj izpolnjuje.

Strokovnjaki priporočajo mediteranski tip prehranjevanja, ki vključuje veliko sveže zelenjave, nenasičenih maščobnih kislin (ki jih v izobilju najdemo v oljčnem olju in ribah), vlaknin in stročnic, zmerne uživanje rdečega vina in čim manj sladkarij, nasičenih maščobnih kislin (npr. masla in ocvrtih živil) ter rdečega mesa.

Sredozemski tip prehranjevanja vključuje tudi družabni vidik priprave in uživanja hrane, saj vsi vemo, da dobra hrana tekne še bolje v dobri družbi in brez naglice. Podobna priporočila zajema tudi dieta MIND (mind, angl. izraz za um). Gre za akronim iz Mediterranean-DASH Intervention for Neurodegenerative Delay – torej kombinacijo mediteranskega tipa prehranjevanja in diete DASH, ki pomaga pri zniževanju arterijskega krvnega tlaka, oboje skupaj kot preprečevanje nevrodegenerativnih obolenj.

Priporočena tedenska količina zmerne telesne dejavnosti (npr. hitre hoje, kolesarjenja, plavanja, dela na vrtu ipd.) je dve uri in pol, pri izbiri dejavnosti pa je potrebno upoštevati svojo telesno pripravljenost in se zavedati, da je vsakršna dejavnost boljša kot nič.

Škodljivi vplivi, ki se jim je smotrno izogibati, vključujejo kajenje (tudi pasivno), zlorabo drog in alkohola in, ker je govora ravno o zdravju možganov, tudi poškodbe glave. Niso nevarne le akutne poškodbe, temveč tudi ponavljajoče se majhne poškodbe možganov, do katerih prihaja pri kontaktnih športih, še najpogosteje pri boksu, žal pa tudi pri poklicnih igralcih nogometa, ki pogosto in z vso močjo streljajo z glavo.

Povprečen odrasel človek potrebuje približno osem ur spanca na noč, vendar obstajajo razlike med posamezniki, saj so nekateri spočiti že prej, drugim pa osem ur spanja ne zadošča.

Namen prostega časa je, da se razbremenimo pritiska, ki smo ga deležni med delom, in si naberemo novih moči. Nič ni narobe z dejavnim preživljanjem prostega časa, dokler hobijev ne jemljemo tako zares, da nam pričnejo predstavljati stres. V prostem času se lahko učimo novih, ali pa obnavljamo že naučene veščine, uživamo v dobri družbi, ali pa se lotimo česarkoli drugega, kar pripomore k našemu dobremu počutju.

Kako še lahko ravnamo preventivno za zdrave možgane

Pogosto se izgovarjamo, da ob koncu napornega delovnega dne nimamo časa poskrbeti za lastno zdravje. Že preprosta odločitev za hojo po stopnicah namesto vožnje z dvigalom, ali pa izbira obroka, bolj bogatega z zelenjavo kot mesom, sta korak v pravo smer. Spodbuda in sodelovanje družinskih članov in prijateljev pri ustvarjanju zdravju prijaznejših vzorcev obnašanja sta neprecenljiva. Predvsem pa se je pomembno zavedati, da je vlaganje v lastno zdravje dolgoročno najpomembnejša naložba v življenju, zato imejmo pri skrbi za zdravje svojega srca v mislih tudi svoje možgane.

Študenti Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani sodelujemo v projektu Zdrava glava, katerega cilj je podajanje znanstveno utemeljenih priporočil za krepitev in ohranjanje zdravja na razumljiv način. Za več informacij obiščite spletno stran www.zdravaglava.si.

Video nasveti, kako ohraniti zdravo glavo

Piše: Lana Blinc
Foto: www.health.harvard.edu