Piše: Mojca Lunder
Sladkorna bolezen tipa 2 je kronična bolezen, pri kateri gre za dolgotrajno povišano raven glukoze v krvi. Poleg dobre urejenosti sladkorne bolezni, kar se v ožjem pomenu nanaša na doseganje želenih vrednosti glukoze v krvi, je pomembna tudi natančna in dosledna obravnava pridruženih dejavnikov tveganja (strokovno imenovana multifaktorska ali celostna obravnava).
Na ta način preprečujemo razvoj kroničnih zapletov, hkrati pa tudi izboljšamo kvaliteto življenja oseb sladkorno boleznijo. Kronične zaplete sladkorne bolezni v grobem delimo na dve veliki skupini, in sicer mikrovaskularne in makrovaskularne.
Pri mikrovaskularnih zapletih gre za prizadetost manjših žil (očesne mrežnice, ledvic, živčnih vlaken); pri makrovaskularnih pa za prizadetost večjih žil s pospešeno aterosklerozo (srčno-žilne bolezni). Pri nastanku mikrovaskularnih zapletov ima ključno vlogo urejenost sladkorne bolezni; pri nastanku makrovaskularnih pa imajo poleg dobre urejenosti sladkorne bolezni pomembno vlogo tudi drugi dejavniki tveganja (kajenje in nezdrav način življenja, povišan holesterol, povišan krvni tlak, ipd).
Celostna obravnava oseb s sladkorno boleznijo poleg ureditve vseh opisanih dejavnikov vključuje tudi nadzor nad telesno težo in pridruženimi boleznimi. Pri celostni obravnavi se osredotočimo na osebo s sladkorno boleznijo tipa 2 in obravnavo prilagodimo vsakemu posamezniku.
Doseganje želenih vrednosti glukoze v krvi
Pri zagotavljanju doseganja želenih vrednosti glukoze v krvi (ureditvi sladkorne bolezni) imamo na voljo različna zdravila, ki jih uvedemo vzporedno s priporočili zdravega življenjskega sloga (strokovno imenovanimi nefarmakološki ukrepi).
Izbira zdravil je individualna, o izbiri zdravila se zdravnik odloči glede na klinične značilnosti posameznika in glede na pridružene bolezni. Še posebej smo pozorni na določene pridružene bolezni, kot so: kronična ledvična bolezen, srčno popuščanje in aterosklerotična srčno-žilna bolezen ali pa skupek več dejavnikov tveganja za srčno-žilne bolezni in starost. V teh primerih se običajno zdravnik odloči za uvedbo antidiabetičnega zdravila z zaščitnim delovanjem na srčno-žilni sistem in ledvice, kamor uvrščamo dve skupini zdravil, in sicer zaviralce SGLT-2 (na voljo v obliki tablet) ali agoniste receptorjev GLP-1 (na voljo v obliki tablet ali injekcij). Urejenost sladkorne bolezni pri večini oseb s sladkorno boleznijo tipa 2 ocenjujemo z določitvijo glikiranega hemoglobina (HbA1c) v krvi, ki poda oceno o povprečni vrednosti glukoze v krvi v zadnjih treh mesecih. Za večino oseb je ciljna vrednost HbA1c pod 7,0%; pri mlajših osebah je ciljna vrednost HbA1c nižja, in sicer znaša 6,5% ali manj. Višje vrednosti HbA1c (tudi 8% ali več) dopuščamo pri starejših osebah s pridruženimi kroničnimi boleznimi oziroma kroničnimi zapleti ali krajšo pričakovano življenjsko dobo.
Pri osebah s sladkorno boleznijo tipa 2, ki uporabljajo senzorski sistem za spremljanje glukoze v podkožju, pa lahko urejenost sladkorne bolezni ocenjujemo tudi s pregledom parametrov senzorskega sistema. Eden izmed parametrov je delež časa, ko je raven glukoze v ciljnem območju, ki naj bo pri dobro urejeni sladkorni bolezni vsaj 70 % dneva (torej vsaj 16,8 ur dnevno) in pomeni vrednosti glukoze v podkožju med 3,9 in 10 mmol/l.
Obravnava dejavnikov tveganja za srčno-žilne zaplete
V okviru celostne obravnave se pri osebah s sladkorno boleznijo osredotočamo tudi na čim boljše urejene dejavnike tveganja za srčno-žilne zaplete, kar omogoča zaščito pred arterijskimi zapleti. Med te dejavnike prištevamo povišan krvni tlak, povišano vrednost LDL holesterola v krvi, prekomerno telesno težo in nezdrave življenjske navade (kajenje, prekomerno uživanje alkohola, telesna neaktivnost).
Ciljna vrednost krvnega tlaka za večino oseb s sladkorno boleznijo tipa 2 je do 130/80 mmHg; pri starejših osebah s sladkorno boleznijo tipa 2 dopuščamo višje vrednosti krvnega tlaka, in sicer do 140/90 mmHg. Krvni tlak izmerimo ob vsaki ambulantni obravnavi. Enkrat letno v diabetološki ambulanti določamo tudi biokemične parametre, ki vključujejo analizo lipidograma.
Pri lipidogramu se osredotočamo predvsem na vrednost LDL-holesterola (laično imenovan tudi »slabi holesterol«), saj je njegova vrednost neposredno povezana s pojavom srčno-žilnih dogodkov. Ciljno vrednost LDL-holesterola določimo na podlagi srčno-žilne ogroženosti, individualno, in jo poskušamo doseči z različnimi zdravili, saj samo sprememba življenjskega sloga le malo doprinese k znižanju vrednosti LDL. Znižanje LD- holesterola za 1 mmol/l zmanjša tveganje za pojav srčno-žilnih dogodkov za približno 20 % v obdobju 5 let.
Ob vsakem ambulantnem obisku osebo s sladkorno boleznijo tudi stehtamo, saj je pomemben vidik obravnave tudi obvladovanje telesne teže. Večina oseb s sladkorno boleznijo tipa 2 je namreč prekomerno prehranjenih ali debelih. Debelost dosega pandemične razsežnosti tudi v Sloveniji.
Osebam s sladkorno boleznijo tipa 2, ki so prekomerno prehranjene ali debele, priporočamo znižanje telesne teže. Glede na podatke iz literature velja, da ima znižanje telesne teže za 5-10 % ugodne vplive na presnovno. Znižanje telesne mase za 10-15 % ali več pa ima ugoden vpliv na sam potek sladkorne bolezni, v veliki večini je namreč možno doseči izboljšanje urejenosti sladkorne bolezni (tako imenovano remisijo sladkorne bolezni), če slednje dosežemo zgodaj po postavitvi diagnoze sladkorne bolezni tipa 2.
V sklopu zdravega življenjskega sloga svetujemo opustitev kajenja oz. vztrajanje pri nekajenju. Priporočamo tudi redno telesno dejavnost (vsaj 150 minut tedensko, ki jo enakomerno razporedimo med posamezne dneve), vaje za mišično moč in prekinjanje daljših obdobij sedenja (vsako uro sedanja bi bilo potrebno prekiniti s 5 minutami aktivnosti).
Pri obravnavi oseb s sladkorno boleznijo tipa 2 je ključnega pomena timski pristop, ki vključuje družinskega zdravnika, diabetologa in zdravnike drugih specialnosti.
Pomembno vlogo imajo tudi oseba s sladkorno boleznijo in njeni bližnji, skupen cilj pa je čim boljše urejena sladkorna bolezen in nadzor nad dejavniki tveganja, kar nudi zaščito pred srčno-žilnimi dogodki in drugimi kroničnimi zapleti sladkorne bolezni ter dolgoročno zagotavlja dobro kvaliteto življenja.
Pri obravnavi v diabetološki ambulanti se pogosto srečujemo z določenimi vprašanji, ki jih zastavijo osebe s sladkorno boleznijo. Več o njih v prihodnjem članku.
Preberite še: