Piše: prim. Matija Cevc, dr. med, predsednik Društva
Med letošnjimi petimi vodili, na katera opozarja World Heart Federation ob svetovnem dnevu srca, me je spodbudila k razmisleku zlasti zadnja. Prve štiri so »običajne« in se nanašajo na zdrav življenjski slog, zadnja pa nagovarja delodajalce, naj zagotovijo zdravo delovno okolje.
Kaj pa zajema zdravo delovno okolje?
Zdravo delovno okolje
Delovno okolje niso samo prostori ampak precej več. Ne morem si kaj, da ob tem ne bi pomislil na podatke o tem, kako je med Slovenci vse več izgorelosti, in da imajo številni ljudje težave zaradi depresije.
Kaj se dogaja?! Zakaj je prišlo do prave »epidemije« teh težav?! In, ne nazadnje, kaj ima to opraviti z boleznimi srca in žil?
Žal preredko pomislimo na nekatere, sicer že dolgo znane dejavnike tveganja za srčno-žilne bolezni, na katere sami le težko vplivamo. Mednje spadajo zlasti stres pri delu, slab socialno-ekonomski status, pomanjkanje socialne podpore, težave v družinskem življenju, sovražnost, depresija, tesnoba in druge duševne motnje, ki pomembno prispevajo k tveganju za razvoj srčno-žilne bolezni in slabši izid zdravljenja.
Psihosocialni dejavniki tveganja so namreč tudi huda ovira pri prizadevanju za izboljšanje življenjskega sloga, še zlasti pri zagotavljanju sodelovanja pri zdravljenju.
Po drugi strani pa pehanje za dobičkom povzroča, da bi morali biti vedno bolj »produktivni«. Izmišljajo si vse mogoče načine za povečanje storilnosti in zaposlene silijo k temu, da bi morali v vse krajšem času narediti vse več. Pri doseganju teh ciljev razni organizatorji dela nimajo nikakršnih zadržkov, da iz zaposlenih ne bi iztisnili zadnje kaplje krvi. To seveda vodi v izčrpanost, nezadovoljstvo, občutek nesposobnosti in izkoriščanosti.
Izgorelost zaposlenih in vpliv na koronarne bolezni
V takem delovnem okolju pogosto prihaja do izgorelosti zaposlenih. Žal se delodajalci premalo zavedajo, da je storilnost preutrujenih in izgorelih ter depresivnih zaposlenih bistveno slabša, kot bi bila, če bi bilo vzdušje na delovnem mestu sproščeno, zaposleni pa na prijazen in človeški način spodbujeni za kakovostno delo. Sodobne oblike dela, kjer vse poteka z izredno hitrim tempom in ni nikoli časa za sprostitev med delom, vodijo v slabšo storilnost. To so dokazali v številnih raziskavah. Pokazalo se je tudi, da krajši odmori in sprostitev med delom bistveno izboljšata storilnost. Tudi skrajševanje delovnega časa se je izkazalo kot koristno. Zaposleni, ki so delali le 6 ur na dan, so naredili več kot tisti, ki so se mučili 8 ur ali celo več. Dolgi delovniki so nedvomno zelo slaba rešitev za povečanje produktivnosti. Po drugi strani pa kronični stres, ki ga povzročajo dolgi delovniki, veliko nadurnega dela, velika pričakovanja predpostavljenih in s tem povezani pritiski na storilnost ter nepravičnost na delovnem mestu, povzročajo za 50 % večjo ogroženost za nastanek zgodnje koronarne bolezni.
Delovni odnosi vplivajo na družinske odnose
Slabi delovni odnosi slej ko prej pripeljejo tudi do težav v družinskem življenju, kar povzroči še dodatno kar 2,7 – 4-kratno povečano ogroženost za koronarno bolezen. Izčrpani in psihično zlomljeni ljudje postanejo tudi osamljeni in socialno izključeni. Vse to vodi v depresijo in depresivni sindrom, ki prav tako zvišujejo pojavnost koronarne bolezni skoraj za 2-krat, ter za 2,4-krat poslabšajo prognozo.
10 % fantov in do 20 % deklet zdravljenih zaradi depresivnih motenj
Očitno življenje, kljub vsem pripomočkom sodobne družbe, ki naj bi nam olajšali vsakodnevne obremenitve in delo, postaja vedno bolj obremenjujoče. Ljudje pa se temu ne znamo in ne moremo upreti. Zdi se tudi, da tem težavam v veliki mri botruje tudi neobvladljivo potrošništvo in pričakovanja ljudi. Sodobni postopki marketinga in vplivanja na nas so postali izredno agresivni. Tako nas od vsepovsod stalno zasipajo z obvestili in ponudbami za razne »nepogrešljive« pripomočke, nujne prehranske dodatke, dobrine, brez katerih naj bi se skoraj ne dalo živeti. Te nasilne in vseprisotne reklame vplivajo na vsakega izmed nas, da se počuti, v kolikor nima vseh teh nepogrešljivih dobrin, da je nesposoben in nesodoben, skratka, da je zguba. To počasi a vztrajno grize v našo zavest, povzroča občutek nepopolnosti in uničuje našo samopodobo. Zato se ženemo do onemoglosti, da bi izpolnili vse tisto, kar nam reklame in drugi mediji stalno vsiljujejo. Tem vplivom so izpostavljeni še posebej mladi in ni čudno, da je že do 10 % fantov in do 20 % deklet zdravljenih zaradi depresivnih motenj in potrebujejo pomoč. Prav zaskrbljujoč je tudi podatek, da se je poraba antidepresivnih zdravil samo v 7 letih (2006 – 2013) povečala skoraj za 50 %!
Skrajni čas je torej, da se vsi malo umirimo in zazremo vase ter na okolico in razmislimo, ali ni morda cena, ki jo plačujemo zaradi pehanja in hitenja, previsoka in »resetiramo« svoje prioritete. Ni vse v denarju in uspehu, dobro počutje, umirjenost, zadovoljstvo, urejene socialne, družinske in delovne razmere so gotovo vredne bistveno več.