Piše: Brigita Zupančič-Tisovec
Z možem sva se odpravila na izlet. Najin cilj je bil obisk enega od znanih slovenskih slapov. Vedno si pot popestrim z opazovanjem narave in okolice, tokrat pa sta mojo pozornost pritegnila starejša zakonca. Na prvi pogled približno istih let in podobne zmogljivosti, ko pa sem ju pogledala malo bolj natančno, se mi je zdelo, da bi bil mož lahko oče svoje žene. Ves zlovoljen in zdolgočasen ji je sledil od kamna do kamna, saj lepot, ki jih je videla njegova žena, sploh opazil ni. Glasno je protestiral in razlagal, da v njunem početju ne vidi nobenega smisla. Ona pa je nemoteno občudovala lepote ob poti, skočila malo vstran tu, se malo razgledala tam in ga polna energije počakala, da je prisopihal do nje…
Dogodek je v meni sprožil val razmišljanj o vitalnost človeka. Doumela sem, da nam naše vitalnosti ne jemlje le starost, temveč tudi veselje do življenja in želja, da bi opazili in se čudili ter veselili sveta okrog sebe. Naša psiha pomembno prispeva k zalogi naše energije in k doseganju naših ciljev. S psihičnim počutjem je namreč neposredno povezanih nešteto hormonov, ki so spodbujevalci ali zaviralci procesov v našem telesu in poleg nešteto drugih vplivov poskrbijo tudi za zalogo naše energije. Ta pa je za vsak naš gib nujno potrebna. Saj veste, ko se nam nič ne da in ni pravega veselja, tudi energije ni…
Vpliv je obojestranski: več telesne dejavnosti poveča naš vsakdanji energijski nivo in omogoči, da vse naredimo lažje in hitreje. Vitalnost se zmanjšuje skupaj z izgubo »apetita« po življenju. Prav zato je pomembno, da v življenju sledimo lastnim ciljem. In da v skupnosti želje in cilje nekako uskladimo, tako da imamo v vsem početju tudi svoje veselje. Usklajevanje želja v skupini različnih ljudi (kot npr. v družini) je lahko zelo naporno, hkrati pa močno prispeva k povezanosti članov skupine in skupnem veselju ob dosegu zastavljenega cilja. Prav zato nas telo nagradi s tvorbo endorfinov in endokanabinoidov, ki še dodatno povečajo naše dobro počutje.
Vse več novejših znanstvenih dognanj in priporočil, ki izhajajo iz njih, govori o povezanosti telesne dejavnosti in duševnega počutja. Ker smo ljudje bio-psiho-socialna bitja, je pomembno, da hranimo vsako od naštetih komponent.
Dnevno gibalno vedenje
Naše dnevno gibalno vedenje sestavljajo tri med sabo enakovredne komponente: telesna dejavnost, sedenje (oz. sedentarna vedenja) in spanje.
Za telesno dejavnost velja: Človek je ustvarjen za gibanje. Vsak gib šteje! Bodimo aktivni. Vsakdo. Vsepovsod. Vsak dan! Skladno s svojimi zmožnostmi in željami.
Pri sedentarnih vedenjih velja: Čim manj, tem bolje. Dolga sedenja prekinjamo s telesno dejavnostjo.
Na področju spanja strokovnjaki izpostavljajo: Dolžina spanja naj bo primerna glede na starost. Poleg dolžine je pomembna tudi kakovost spanja in umeščenost v primeren del dneva. Hodimo spat in vstajajmo ob približno isti uri vse dni v tednu.
Urejenost vseh treh področij je pomembna predvsem pri otrocih in mladostnikih, saj ti razvijajo rutine in navade, ki jih bodo (bolj ali manj) spremljale vse življenje.
Telesna dejavnost (TD) ima ugodne vplive na številne dejavnike zdravja in lahko pomembno zmanjša obolevnost in smrtnost.
Redno in zadostno gibanje je posebej pomembno pri otrocih in mladostnikih, saj vpliva na njihov celostni razvoj. Pri otroku in mladostniku, ki se bo redno in dovolj gibal, bo to pozitivno vplivalo na razvoj in zdravje kosti in sklepov, mišic, žilno-dihalnega sistema, živčnih povezav in motoričnih sposobnosti, pri odraslih pa vse našteto vzdržujemo in preprečujemo propad posameznih struktur.
Telesna dejavnost naj bo redna, primerno intenzivna, in naj traja dovolj dolgo.
Človek, ki obvlada svoje telo, je s podobo svojega telesa bolj zadovoljen, kar pozitivno vpliva na njegovo samostojnost, samozavest in tudi na njegovo samopodobo. Hkrati se ob telesni dejavnosti naučimo, da so za doseganje uspeha potrebni odločnost, disciplina in nekaj odrekanja. Telesna dejavnost pozitivno vpliva tudi na razvoj in ohranjanje kognitivnih sposobnosti (prej in lažje si zapomnimo različne vsebine). Redna telesna dejavnost vpliva tudi na splošno dobro počutje in na zdravje, saj krepi imunski sistem, preprečuje zgodnji začetek večine kroničnih nenalezljivih bolezni (srčno-žilne bolezni, kapi, visok krvni tlak, sladkorno bolezen tipa 2, osteoporozo, rak debelega črevesa ter rak na prsih) v dobi adolescence, izboljšuje spanec in varuje pred razvojem različnih odvisnosti.
V kombinaciji z ustrezno prehrano, redna telesna dejavnost varuje tudi pred prekomerno telesno težo in debelostjo. Človek naj bi v vseh življenjskih obdobjih sledil načelom zdravega življenjskega sloga in skrbel za aktiven življenjski slog, zdravo prehrano, sprostitev po napornem dnevu, zadosten in zdrav počitek … In ob upoštevanju tega ni pomembno le, da je telesno dejaven v vseh obdobjih svojega življenja, temveč tudi, da je telesna dejavnost redna, primerno intenzivna, in da traja dovolj dolgo. Prav zato je telesna dejavnost, ki nas veseli, naložba v zdravje.
Priporočila za telesno dejavnost
Svetovna zdravstvena organizacija odraslim priporoča najmanj 150-300 minut zmerno intenzivne aerobne telesne dejavnosti (npr. hitra hoja) tedensko ali 75-150 minut visoko intenzivne aerobne telesne dejavnosti (npr. lahkoten tek) tedensko ali ustrezno kombinacijo obeh intenzivnosti. Odrasli naj poleg aerobne telesne dejavnosti vsaj 2 krat tedensko izvajajo tudi vaje za krepitev mišic (npr. počepi, sklece, trebušnjaki).
Za starejše odrasle (nad 65 let), je poleg navedenega priporočeno še izvajanje raznolike telesne dejavnosti, ki krepi ravnotežje in koordinacijo ter krepi moč mišic, z namenom izboljšanja funkcionalnih sposobnosti in preprečevanja padcev (npr. ples, pilates, joga …).
Sedenje – novo kajenje?
V današnjem načinu življenja se podaljšuje čas sedenja ali ležanja v budnem stanju, kar imenujemo sedentarno vedenje, kar ima dodatne negativne posledice na zdravje. V raziskavah se je namreč izkazalo, da ima pretirano dolgo oz. neprekinjeno sedenje primerljiva tveganja za razvoj kroničnih bolezni kot telesna nedejavnost ali kajenje. Zato svetovna zdravstvena organizacija priporoča zmanjšanje časa, preživetega sede. Pomembno je prekinjanje dolgega sedenja (npr. vsako uro) z oblikami telesne dejavnosti, ki nam v telesu pospešijo krvni obtok ter sprostijo mišične in druge obremenjene strukture.
Ob veliko sedenja izvajajte raztezne vaje.
Spanje
Po priporočilih strokovnjakov je za dober spanec pomembno trajanje (dolžina spanja mora biti prilagojena starosti in potrebam ter se nanaša na dolžino časa, ki ga posameznik prespi) in kakovost spanja. Za kakovostno spanje so pomembni zadostna dolžina neprekinjenega in dovolj globokega spanja. Tisti, ki redno in dobro spijo, so bolje razpoloženi, imajo boljšo psihomotorično uspešnost in akademske dosežke.
Raziskave so pokazale povezavo med urejenim spanjem in boljšo učno uspešnostjo ter telesno pripravljenostjo. Urejeno spanje prispeva k temu, da se zjutraj zbudimo polni energije ter dinamično izpeljemo dnevne zadolžitve in smo pri tem lahko primerno telesno dejavni.
Spanje je povezano s številnimi fiziološkimi sistemi, kot so utrjevanje spomina, imunski odgovor, uravnavanje hormonov in telesne temperature, srčno-žilne regulacije in številne druge pomembne funkcije, zato sta pomanjkanje in slaba kakovost spanja povezana s škodljivimi zdravstvenimi izidi. Izkazalo se je, da kratko spanje poslabša kognitivne in izvršilne funkcije, slabo spanje pa je povezano s slabim duševnim zdravjem.
Naj bo življenje veselo tudi zaradi primerne dnevne gibalne aktivnosti!
Preberite še: