Vir: Zveza potrošnikov Slovenije, program Moja izbira = Veš, kaj ješ
Kaj se zares skriva za bleščečo embalažo živila? Ali zveneče navedbe s prehranskimi trditvami res odražajo pravo sliko izdelka? To lahko na preprost način preverite s pomočjo aplikacije VeškajJeš.
Spremembe izdelkov so stalnica
Ponudba na trgu se nenehno spreminja, saj proizvajalci na trg uvajajo nova živila, obstoječim pa spreminjajo sestavo, zato je nujno redno osveževanje podatkov o obstoječih izdelkih in dodajanje novih.
Vnos novih izdelkov je v trenutnih epidemoloških razmerah velik logistični izziv, kljub temu je baza posodobljena, v njej pa uporabniki aplikacije danes najdejo izdelke iz šestih živilskih trgovin – Eurospin, Hofer, Lidl, Mercator, Spar in Tuš.
Potrošniki in trgovci: soustvarjajte z nami bazo živil
Na police slovenskih trgovcev prihajajo vedno novi izdelki, nenehno se spreminjajo tudi recepture obstoječih izdelkov.
Zato je neprecenljiva pomoč uporabnikov aplikacije, ki podatke o izdelkih, ki še niso vključeni v bazo, z le nekaj kliki posredujejo ustvarjalcem aplikacije.
Včasih so spremembe manjše in ne vplivajo na hranilno vrednost živila, pogosto pa so tudi večje. »Takšne spremembe od industrije v resnici pričakujemo tako potrošniki kot tudi država, predvsem zmanjševanje vsebnosti sladkorja, soli in nasičenih maščob. Za delovanje aplikacije #VešKajJeš je zato zelo pomembno, da so naši podatki o sestavi živil posodobljeni. Pri tem nam zelo pomagate uporabniki aplikacije, ki nam pošiljate fotografije novih ali spremenjenih živil, za kakovost osnovne podatkovne baze pa skrbimo tudi sami,« je ob tej priložnosti izpostavil prof. dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko, vodja projekta Inovativne rešitve za informirane odločitve.
K še bolj popolni in celoviti ter redno posodobljeni bazi lahko prispevajo tudi sami trgovci, proizvajalci, in sicer tako, da partnerjem na projektu posredujejo informacije o predpakiranih prehranskih izdelkih.
COVID-19 dodaten izziv pri zbiranju podatkov
Zbiranje podatkov se začne v živilskih trgovinah, v katerih ekipa raziskovalcev Inštituta za nutricionistiko najprej fotografira vsa razpoložljiva živila, nato pa se začne zahtevna obdelava podatkov, v okviru katere se podatki o sestavi živil vnesejo v podatkovno bazo.
Začetek zadnjega popisa je bil načrtovan v aprilu 2020, vendar zaradi epidemije COVID-19 izvedba ni bila mogoča, saj se raziskovalci med popisovanjem v trgovinah zadržujejo dlje časa, v nekaterih trgovinah vse skupaj tudi več kot en mesec, kar med epidemijo ni bilo primerno.
»Nam je pa uspelo raziskavo izvesti takoj po preklicu epidemije, zbiranje fotografij smo zaključili lani poleti, pred drugim valom epidemije. Jeseni je sledila obdelava več kot 100.000 fotografij živil, na podlagi katere smo zbrali podatke o hranilni vrednosti. Zdaj pa poteka še zbiranje drugih podatkov – npr. o sestavinah, alergenih, aditivih,« način zbiranja in obdelave podatkov pojasnjuje dr. Igor Pravst.
Ob tej priložnosti se zahvaljuje vsem sodelujočim raziskovalcem in trgovskim družbam, ki so omogočile izvajanje raziskave v njihovih trgovinah. Zbiranje podatkov se financira iz različnih projektov, omogočili pa so ga Javna agencija za raziskovalno dejavnost, Ministrstvo RS za zdravje in Evropska komisija v okviru programa Obzorje 2020 (projekt FNS Cloud).
Redne nadgradnje za najboljšo uporabniško izkušnjo
Aplikacijo redno nagrajujejo in ji dodajajo nove funkcionalnosti. Od predstavitve aplikacije jih je bilo vnesenih že več 100, poudarjajo člani projektne ekipe na Institutu Jožef Stefan, ki je poskrbela za razvoj same aplikacije.
Še nimate aplikacije VešKajJeš?
Obiščite trgovino aplikacij Google Play ali AppStore in si jo naložite na svoj pametni telefon. In naj naslednjič o tem, kateri izdelek bo pristal v vaši nakupovalni košari, namesto napisa »light« na embalaži odloči prehranski semafor v mobilni aplikaciji VešKajJeš.
Opomba: Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije kot partner sodeluje pri projektu Veš kaj ješ, v koordinaciji ZPS, ki je tudi vir tega prispevka.
