Glavni »stroj«, ki poganja uporabo tobaka, je tobačna industrija. Ta je doživela svoj razcvet ob koncu 19. stoletja in se od takrat razvila v močan globalni sistem gojenja, predelave, trženja in prodaje izdelkov. Proces pridelave tobaka je škodljiv za okolje in za pridelovalce, saj se v procesu uporabljajo zelo agresivne metode (npr. uničevanje gozdov) in snovi (npr. pesticidi), ki zagotavljajo rast tobaka. Mnoga tobačna podjetja so preselila svoje delovanje v države v razvoju, saj imajo ta bolj ohlapna pravila glede zaščite okolja in zdravja delavcev.
Industrija vedno znova išče nove načine, kako oglaševati svoje izdelke tarčni populaciji, ki je navadno mlada. Pogosto odvračajo pozornost od njihovih škodljivih posledic s promocijo svojih aktivnosti družbene odgovornosti (npr. gradnja šol v nerazvitih ruralnih okoljih revnejših držav), po drugi strani pa ustvarjajo nove izdelke, s katerimi ciljajo na mlade (npr. dodajanje okusov tobačnim izdelkom) ali pa poskušajo zaobiti že ustaljene prepovedi oglaševanja (npr. ustvarjanje e-cigaret, ki imajo izgled identičen tradicionalnim cigaretam in jih lahko pokažejo v oglasih).
Ocenjeno je, da je ta industrija odgovorna za 100 milijonov smrti v 20. stoletju in če se bo ta trend nadaljeval, bo ta številka v našem stoletju narastla na 1 milijardo. Te posledice izvirajo pa iz peščice podjetij, ki upravljajo večino svetovnega trga- zgolj 5 globalnih podjetij trenutno nadzira 80% proizvodnje, trženja in prodaje tobačnih izdelkov.
Piše: Andrej M. Vujkovac, Inštitut za mladinsko participacijo, zdravje in trajnostni razvoj (IMZTR)
Uporabljena literatura:
Drope, J., Schluger N, J., Cahn, Z., Drope, J., Hamill, S., Islami, F., Liber, A., Nargis, N., & Stoklosa, M. (2018). The Tobacco Atlas. American Cancer Society and Vital Strategies. 378
