Piše: prim. Matija Cevc, dr. med. kardiolog
September je za nas prav poseben mesec, saj potekajo številne prireditve in aktivnosti, s katerimi si prizadevamo prebivalke in prebivalce Slovenije opozoriti na pomen srca in srčno-žilnih bolezni, ki so še vedno izredno velik izziv za zdravstvo.
Že leta 1999 je Svetovna zveza za srce (WHF), na pobudo svojega tedanjega predsednika Antonija Bayés de Luna, v sodelovanju s Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO), razglasila Svetovni dan srca in ga umestila v mesec september z namenom ozaveščanja javnosti o boleznih srca in žilja, vključno z njihovim preprečevanjem in globalnim vplivom. Prvič smo ta praznik srca praznovali 24. septembra 2000.
Že od samega začetka je pri tem sodelovalo tudi Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije. Tako v letošnjem letu praznujemo Svetovni dan srca že 25-tič.
V teh 25 letih je prišlo do velikega zmanjšanja smrtnosti zaradi srčno-žilnih bolezni (po zadnjih razpoložljivih podatkih pri moških od leta 2000 do leta 2020 za 53 % in ženskah za 45 %), a so te bolezni še vedno izredno veliko breme za zdravstvo, saj je bilo leta 2022 zaradi bolezni obtočil potrebnih kar 36.011 bolnišničnih in 148.867 ambulantnih obravnav, vsak dan pa je bilo zaradi teh bolezni odsotnih z dela tudi 1.994 oseb. 15 % vseh prezgodnjih smrti (kot taka se šteje smrt pred 65-letom starosti) gre na račun bolezni obtočil, 25 % vseh predpisanih zdravil je bilo leta 2022 predpisanih zaradi srčno-žilnih bolezni, kar predstavlja 13 % celotne vrednosti izdatkov za zdravila. Ne nazadnje je zaradi teh bolezni tega leta umrlo kar 7.120 oseb, kar predstavlja 33 % vseh smrti. Pri tem pa je treba upoštevati, da so te številke za leto 2022, zaradi pandemije s kovidom nižje, kot bi sicer bile. Kolikšen delež je k temu znižanju srčno-žilne umrljivosti prispevalo izboljšanje zdravljenja in v kakšen delež je k temu prispevalo preventivno ukrepanje ter obnašanje prebivalstva je težko oceniti, a po nekaterih izračunih naj bi k tako velikemu znižanju vsaj 50 % prispevala preventiva.
Pred kratkim so bili objavljeni izsledki raziskave iz Združenega kraljestva, v kateri so zajeli in analizirali podatke o pojavljanju bolezni obtočil med 1.650.052 osebami. Ker na pojavljanje srčno-žilnih bolezni ne vplivajo nove tehnologije in nove oblike zdravljenja, ti podatki kažejo, kako uspešni smo v preventivnih aktivnostih. Izkazalo se je, da se je od leta 2000 do 2019 zmanjšala incidenca vseh srčno-žilnih bolezni za 19 %. Pri tem pa se je incidenca koronarne srčne bolezni in možganske kapi zmanjšala za približno 30 % (razmerja pojavnosti akutnega koronarnega sindroma je bila 0,70 (0,69 do 0,70), kronične ishemične srčne bolezni 0,67 (0,66 do 0,67) in možganske kapi so bila 0,75 (0,67 do 0,83).
Tisto, kar bode v oči pa je, da je bilo opaženo zmanjšanje incidence koronarne srčne bolezni v veliki meri omejeno na starostne skupine, starejše od 60 let, z malo ali nič izboljšanja v mlajših starostnih skupinah, in da je bilo stanje med socialno šibkejšimi sloji bistveno slabše. Izkazalo se je tudi, da je v tem časovnem obdobju pomembno naraščalo število bolnikov z motnjami srčnega ritma, boleznimi srčnih zaklopk in trombemboličnimi boleznimi, tako da je splošna incidenca srčno-žilnih bolezni ostala od sredine 2000-ih let razmeroma nespremenjena.
Glede na to, da je slovenska populacija dokaj primerljiva s tisto iz Združenega kraljestva lahko sklepamo, da bi taka raziskava, narejena v Sloveniji, pokazala podobne izsledke.
Iz navedenih rezultatov se jasno kažejo potrebne usmeritve za nadaljnje delovanje društva. V prihodnosti bomo morali najti načine, kako ukrepati, da bomo obvladali srčno-žilne bolezni, ki so v porastu: motnje srčnega ritma, bolezni zaklopk, trombembolične, …
Očitno je tudi, da z dosedanjim delovanjem nismo uspeli zajeti pomembnega dela zelo ogroženih skupin in najti načina, kako preventivno nagovoriti osebe srednjih let in pa zlasti socialno-ekonomsko slabše stoječe skupine. Verjetno bo potrebno pot do teh skupin poiskati preko njihovih delovnih organizacij, da bodo v okviru »družbene odgovornosti« in skrbi za zaposlene naredili več pri zagotavljanju zdravega delovnega okolja in spodbujali zdravstveno osveščenost svojih zaposlenih.
Preberite še: