Piše: Aleš Blinc, glavni urednik revije Za srce
Svet drvi v katastrofo. Prepad med revnimi in bogatimi se nezadržno veča. Vse več ljudi umira v vojnah in v naravnih nesrečah. Svet strahotno onesnažujemo. Res?
Poučno je prebrati knjigo Factfulness (v prostem slovenskem prevodu Podatkovnost ali Zamišljenost nad podatki) nedavno umrlega švedskega zdravnika in strokovnjaka za javno zdravje Hansa Roslinga, ki je suhoparnim statističnim podatkom vdahnil življenje. Rosling je svoja predavanja, iz katerih je nastala knjiga, rad začenjal s provokativnimi vprašanji in nato osupnil občinstvo s pravilnimi odgovori.
V zadnjih 20 letih se število ljudi, ki na Zemlji živijo v hudi revščini, ni povečalo, temveč se je prepolovilo. Leta 1997 je v Indiji in na Kitajskem živelo 42 % prebivalstva v hudi revščini. Do leta 2017 se je ta delež v Indiji zmanjšal na 12 %, na Kitajskem pa na osupljivih 0,7 %. Od leta 1966, ko je polovica svetovnega prebivalstva zaslužila manj kot dva dolarja na dan, se je delež teh hudo revnih ljudi do leta 2016 zmanjšal na 9 %. Delež otrok, ki umrejo pred svojim 5. letom starosti, se je od leta 1900 do 2016 na svetu zmanjšal s približno 40 % na 4 %. Naj spomnimo, da je Slovenija povsem v svetovnem vrhu po preživetju novorojenčkov, saj jih pred dopolnjenim prvim mesecem starosti umre le 1,8 od 1000 živorojenih. Število ljudi, ki umrejo v bitkah, se je od leta 1942 do leta 2016 zmanjšalo z 201/100.000 prebivalcev na 1/100.000. Nezgode in naravne nesreče, ki so bile še v 30-ih letih prejšnjega stoletja v svetu vodilni vzrok smrti (971/1.000 smrti), so se do zadnjega desetletja zmanjšale na 72/1.000 smrti. Količina nafte, ki se razlije v morje iz tankerjev, je leta 1979 znašala 636.000 ton, leta 2016 pa 6.000 ton. V ozračje smo leta 1970 izpustili 1,6 milijona ton snovi, ki porabljajo ozon, leta 2016 še 22.000 ton. Število držav, ki dovoljujejo uporabo osvinčenega bencina, se je od leta 1986 do 2017 zmanjšalo s 193 na 3.
Od kod izvira prevladujoče prepričanje, da gre svetu vse slabše? Globalizacija je poskrbela, da nemudoma izvemo za vsako večjo naravno nesrečo, onesnaženje okolja, teroristični napad ali oboroženi spopad na kateremkoli delu sveta. Slabe novice pritegnejo pozornost, zato so za medije veliko bolje zanimive od dolgočasnih novic o počasnem napredku. Evolucijsko smo nagnjeni k hitremu sklepanju na podlagi posamičnih primerov, pravilno analiziranje svetovnih trendov pa zahteva vrednotenje statističnih podatkov, kar obvlada le redkokdo. Hans Rosling nas je prepričal, da svet ni tako slab, kot si mislimo. Ljudje so v Maleziji leta 2017 živeli enako dobro kot Švedi leta 1975.
Seveda pa ne bi bilo prav, da postanemo zadovoljni z vsem, kar gre vendarle narobe. Vztrajno si moramo prizadevati, da čim manj onesnažujemo okolje, da izboljšujemo zdravstvo in socialno varstvo in da ustvarjamo delovna mesta, ki ljudem omogočajo ustvarjalno delo.
Ekipa Društva za srce vam želi lepe praznike in zdravja polno leto 2019.
