Piše: Ljubislava Škibin, Foto: Olga Knez
Ideja za vseslovensko letno srečanje v Podružnici za Kras, ki se je pojavila na zboru članov društva me je malo presenetila, saj smo ena manjših podružnic, predvsem pa si nisem predstavljala, kako bi to finančno izvedli s stanjem na računu, kot smo ga imeli. V istem trenutku pa je že v glavi nastajal načrt kako to uresničiti.
Na zboru članov naše podružnice je gospa Ivica Podgoršek, nekdanja predsednica KS Štorje, predlagala kraj dogodka v vasi Štorje pri Sežani. In ker sem od prej dobro poznala srčni utrip vasi, sem bila takoj za. Skoraj istočasno smo določili tudi datum dogodka, ki bi bil najbolj primeren: 13. oktober 2024.
Priprave so se stopnjevale z bližanjem dneva dogodka. Trije resni sestanki organizacijskega odbora in vsak prostovoljec je dobil svojo zadolžitev kot kamenček v mozaiku nalog. Vsi, prav vsi smo se potrudili po svojih najboljših močeh. Upali smo tudi, da nam bo vreme naklonjeno, saj naj bi se dogajalo srečanje na prostem in v dvorani.
In tako smo v nedeljo, 13. oktobra, po kratkem jutranjem dežju dočakali okoli 300 udeležencev, članov društva iz praktično vse Slovenije, v preddverju in v dvorani Zadružnega doma v Štorjah.
Vas Štorje leži ob regionalni cesti Sežana – Senožeče in je bila prvič omenjena leta 1312. Ima bogato zgodovino, saj je skozi njo tekla glavna cesta Dunaj – Trst. KS Štorje z okrog 460 prebivalci poleg Štorij zajema še naselja Majcni, Podbreže in Senadolice. Predsednica KS, gospa Meri Hreščak, je v dogodek vložila veliko truda in poskrbela tako za prosto, lepo okrašeno dvorano in okolico, kot tudi za vsestransko sodelovanje ostalih krajanov in krajank tako pri sprejemu, pogostitvi kot tudi vodenih ogledih vasi in okolice.
Po kratkem uvodnem pozdravu vseh zbranih, sem udeležence seznanila z možnimi aktivnostmi v času od 10. do 12. ure dopoldne. Imeli so možnost udeležbe na zdravstveno vzgojnih delavnicah in meritvah ter prikazu oživljanja, s katerimi sta svoj kamenček dogajanju prijazno dodala ZVC ZD Sežana in reševalna postaja ZD Sežana. Ogledali so si lahko zelo zanimiv in izjemno bogat Muzej kamna gospoda Gabrijela Jerama, ki sta ga predstavila gospod Jeram in njegov sin Darko. Muzej je v isti stavbi kot Zadružni dom in ga zelo obogati s svojo prisotnostjo in možnostjo ogleda.
Vsak obiskovalec je prejel tudi leseni spominek v obliki srca z napisom »S HOJO ZA ZDRAVA SRCA«, ki ga je naredil Igor Vrčon, zgibanko o Želodkovi poti in Štorjah – vrata v deželo terana. Ker je na naših srčkih, ki so jih udeleženci prejeli pri prihodu pisalo: »S HOJO ZA ZDRAVA SRCA«, smo bili zelo veseli, ko se je z vodiči in vodičko po vasi Štorje in po krožni učni poti okrog vasi podalo več kot polovica prisotnih. Po Štorjah jih je vodila Jasna Klančar, naravne lepote dela Želodkove gozdne učne poti pa so spoznavali s turističnima vodnikoma Borom in Davidom Terčonom.
Polni vtisov in dobro razgibani so se točno opoldne, kot je bilo dogovorjeno, vrnili v dvorano, kjer smo jim pripravili enourni kulturno-zabavni in krajevno obarvan program.
Najprej so nas s svojo razigranostjo in mladostjo razveselili otroci. Plesna skupina ADC iz Sežane je več kot odlično predstavila svojo plesno točko, ki je bila menda celo njihov prvi javni nastop. Po plesni točki je vse zbrane nagovoril gospod Franc Zalar, podpredsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije. Povedal je, od kod ideja za ta vsakoletna srečanja in nas spomnil na nam še posebno dragega skoraj sorojaka, rojenega v Proseku nedaleč od Sežane, gospoda primarija dr. Borisa Cibica, ki je bil eden od ustanoviteljev tega vseslovenskega preventivnega društva.
Konec januarja 2024 je v 103 letu preminil, zato ga žal tega dne ni med nami, kot je bil vedno, kadar smo ga povabili. Gospod Zalar, ki se je srečanja udeležil z gospo direktorico društva Natašo Jan, nas je tudi presenetil s podelitvijo priznanj društva članom podružnice za Kras. Priznanja smo dobili nekateri prostovoljci Podružnice za Kras za večletno delo. Bili smo jih veseli, ker smo začutili, da je prostovoljno delo še vedno cenjeno in opaženo.***
Priznanja Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije so prejeli:
- Ljubislava Škibin, zlato priznanje
- tajnik Iztok Čebohin, srebrno priznanje
- Bronaste zahvale so prejeli: Ivica Podgoršek, Nastja Lisjak, Mateja Prelc, Vanesa Tavčar.
Galerija slik dogodka. Foto: Olga Knez
Vsekakor si v naši podružnici še marsikdo zasluži pohvalo in priznanje saj svoje aktivnosti vedno izpeljemo nesebično in srčno.
Po nagovoru podpredsednika je bil na programu govor gospoda župana Andreja Sila, ki je prijazno sprejel tudi pokroviteljstvo nad prireditvijo, nam zagotovil določen delež sredstev za izvedbo prireditve in pogostitve. Žal pa se prireditve osebno ni mogel udeležiti.
Za dobrodošlico Sloveniji v malem je Plesna skupina Srebrna iz bližnjih Senožeč iz občine Divača predstavila svojo plesno točko na čudovito Avsenikovo skladbo »Slovenija od kod lepote tvoje«. Plesno društvo Srebrna, ki deluje 18 let, združuje več skupin. Ime Srebrna izhaja iz legende o lepotici Srebrni iz vasi Gabrče pri Senožečah. Srebrno so ugrabili Turki in jo odpeljali v Turčijo. Ko se je po 7 letih vrnila v svojo vas, je prišla ravno na ponovno poroko svojega moža. Spoznal jo je le domači pes. Od žalosti je za vedno odšla in pustila v domači cerkvi srebrn mašni plašč, ki je shranjen v samostanu v Stični.
Da v tej prelepi kraški vasi Štorje niso samo naravne, zgodovinske in umetniške stvaritve ampak tudi zelo ustvarjalni in aktivni krajani in predvsem krajanke, so v naslednjih nekaj točkah predstavile plesalke Plesne skupine Štorovke z venčkom svojih plesov, ki so nas kot vedno navdušile in morda koga tudi prepričale, da bi se jim pridružil-a.
Z naslednjo točko nas je gledališka skupina iz Štorij vrnila nekaj desetletij v preteklost. V čas, ko so ženske s celega Krasa s prodajo mleka in drugih domačih pridelkov, ki so jih nosile ali vozile v Trst preživljale svoje družine in sebe. S kratkim skečem »Štorske mlekarice« so slikovito, hudomušno pa tudi pretresljivo predstavile čas, ko ni bilo težav s tem, kaj ne bi dali v usta, ampak kaj bi dali v usta, da so skromno in z veliko truda in odrekanja preživele tudi številne družine. To je bil čas, ko so prevladovale druge bolezni kot danes. Kulturno in športno društvo Šator Štorje s svojim delovanjem prav gotovo nagovarjata ljudi k bolj zdravemu in zadovoljnemu načinu življenja vseh starostnih skupin.
Da je v življenju poleg hrane in drugih materialnih stvari pomembna tudi ljubezen, ki nas včasih žene naprej z neverjetno močjo ali pa nas ustavlja in vleče nazaj, smo se zamislili ob pevsko plesnem nastopu, pevke Zale Hreščak in Senožeč, harmonikaša Pipan Nejca in Plesne skupine Srebrna na skladbo Beneških fantov »Rdeči cvet«.
Po končanem programu sem se zahvalila krovnemu društvu, vsem nastopajočim, vsem prostovoljcem, krajevni skupnosti Štorje, občini Sežana, ZD Sežana in številnim drugim donatorjem, ki so kakorkoli pripomogli k izvedbi tega vseslovenskega letnega dogodka.
Druženje smo nadaljevali s pogostitvijo, za kar so se izkazali člani lovskega društva Krasa in Brkinov, sežanski gasilci in lokalni gostinci in podjetniki. Brez golaža, polente, jote, domačega peciva in kozarčka vina iz dežele terana vsekakor niso smeli oditi. Kljub jutranji pogostitvi in dobrodošlici s kraškimi dobrotami Pršutarne Šepulje, kavice, vode in dobrot vinarstva Tavčar, se je prileglo kosilo ob kozarčku terana Vina kras Sežana.
Za še boljši tek, nasmeh do ušes in veselje pa sta poskrbela še nepričakovana gosta: gospa Pepka in gasilec Pepi, vse v eni sami osebi. Gospa Erna Stantič je poleg dveh mladih nadebudnih glasbenikov Nejca Pipana na harmoniki in brata Tineta na baritonu poskrbela, da nam je čas druženja do odhoda prehitro minil.
Upamo, da so udeleženci našega srečanja odšli domov z radostjo v srcu, željo, da se še vrnejo na Kras in s veselim pričakovanjem naslednjega srečanja kjerkoli v tej naši prelepi Sloveniji.
Preberite še: