Luskavica je pogosta kronična vnetna bolezen kože, ki vpliva na telesno in psihosocialno stanje bolnikov, s čemer zmanjšuje njihovo kakovost življenja. Pred leti je bila luskavica obravnavana kot bolezen, ki prizadene zgolj kožo in sklepe. Novejše raziskave pa kažejo, da je luskavica sistemska vnetna motnja, ki je lahko povezana z različnimi sočasnimi boleznimi.
Zlasti obstaja povezava med luskavico in povečanim tveganjem za resne srčno-žilne bolezni, kot sta srčni infarkt in možganska kap. Poleg tega so pri bolnikih z luskavico pogosto prisotni dejavniki tveganja za srčno-žilne bolezni, vključno z visokim krvnim tlakom, sladkorno boleznijo, dislipidemijo, debelostjo in presnovnim sindromom.
Bolniki z luskavico imajo povečano stopnjo umrljivosti in zmanjšano pričakovano življenjsko dobo v primerjavi s splošno populacijo.
Raziskave so pokazale, da lahko sistemski načini zdravljenja luskavice, vključno z metotreksatom in zaviralci faktorja tumorske nekroze alfa (TNF-α inhibitorji), znatno zmanjšajo tveganje za srčno-žilne bolezni. Povečana odpornost tkiv na inzulin, angiogeneza (tvorba novega žilja), oksidativni stres, mikropartikli in hiperkoagulabilnost (povečana stopnja strjevanja krvi) so le nekateri patološki mehanizmi, ki bi lahko razložili povezavo med luskavico in srčno-žilnimi motnjami.
Tveganje za pojavnost hudih srčno-žilnih dogodkov
Raziskave iz različnih držav so nedvoumno pokazale, da luskavica močno povečuje verjetnost srčno-žilnih bolezni. Bolniki z luskavico, še posebej tisti s hujšo obliko bolezni, so izpostavljeni tudi do 50 % višjemu tveganju za srčni infarkt, možgansko kap in srčno-žilno smrt. Vzrok za povezavo med luskavico in srčno-žilnimi težavami lahko delno pripišemo vnetnim procesom in psihološkim dejavnikom tveganja, kot je depresija.
Pri bolnikih s luskavico najdemo povišano stopnjo arterijske togosti, več tlečega vnetja v aorti in več koronarne ter karotidne ateroskleroze. Ti pojavi so povezani s stopnjo resnosti luskavice, trajanjem bolezni ter vnetnim stanjem telesa. Obstaja povezava med debelino epikardialnega maščobnega tkiva (maščobe okrog srca) in tveganjem za srčno-žilne težave pri ljudeh s to boleznijo. Očitno je, da luskavica ne vpliva zgolj na kožo, temveč ima pomemben vpliv tudi na srčno-žilni sistem.
Luskavica in dejavniki tveganja za srčno-žilne bolezni
Obstaja pomembna povezava med luskavico in visokim krvnim tlakom, sladkorno boleznijo ter motnjami v presnovi maščob. Bolniki z luskavico kažejo večjo stopnjo debelosti, še posebej centralne oblike debelosti. Povezanost med luskavico in srčno-žilnimi boleznimi lahko zato deloma pripisujemo genetskemu nagnjenju, v določeni meri pa tudi nezdravim navadam, kot sta kajenje cigaret in uživanje alkohola.
Obstajajo genetski dejavniki, ki so skupni bolnikom z luskavico in bolnikom srčno-žilnimi boleznimi. Gre za gene, ki vplivajo na vnetne poti in izločanje adipokinov (beljakovine, ki vplivajo na vnetne procese). Na razvoj srčno-žilnih bolezni vplivajo tudi inzulinska rezistenca (zmanjšana občutljivost celic na inzulin), spremembe v sestavi lipoproteinov (maščobnih delcev v krvi), angiogeneza (tvorba novih krvnih žil), oksidativni stres (neravnovesje med prostimi radikali in antioksidanti), mikropartikli (majhni delci z vnetnimi mediatorji) in hiperkoagulabilnost (povečana nagnjenost krvi k strjevanju). Vnetni procesi, ki se sprožijo zaradi luskavičnih kožnih sprememb, privedejo do poslabšanja stanja žilnega sistema, kar je povezano z aterosklerozo (nakopičenjem maščob in vnetnih celic v steni arterij) in s posledičnimi srčno-žilnimi dogodki. Čeprav so potrebne nadaljnje raziskave za natančno razumevanje teh mehanizmov, pričakujemo, da bodo ta znanja prispevala k razvoju ciljanih terapij za obvladovanje srčno-žilnih tveganj pri bolnikih z luskavico.
Tveganje za srčno-žilne pri bolnikih s hudo obliko luskavice in psoriatičnim artritisom
Novejše raziskave ugotavljajo, da obstaja tesna povezanost med stopnjo resnosti luskavice in verjetnostjo srčno-žilnih zapletov. Stopnjo luskavice oz. delež prizadete kože pri bolnikih z luskavico najpogosteje ocenjujemo s pomočjo meril, kot sta Pasenski-jev indeks ocenjevanja luskavičnih sprememb (PASI) ter površina telesa, ki jo prizadene luskavica (BSA). Glede na rezultate teh raziskav imajo posamezniki z napredovalo obliko bolezni (več doseženih točk oz. odstotkov) večje tveganje za srčno-žilne zaplete. Ne poznamo pa enotno določenega praga, pri katerem bi priporočili posebno zdravljenje bolnikov z luskavico zaradi povišanega tveganja za srčno-žilne bolezni. Pomembno je tudi vedeti, da lahko v določenih primerih tudi blažje oblike luskavice sodelujejo pri sistemskem vnetnem procesu in posledično povečajo srčno-žilno tveganje. Nekatere raziskave nakazujejo večje tveganje za srčno-žilnih bolezni pri določenih podtipih luskavice, predvsem pri palmoplantarni (luskavica na dlaneh in podplatih) in pustulozni luskavici (zanjo so značilne drobne gnojne bunčice, ki so lahko lokalizirane ali razširjene po celem telesu). Psoriatični artritis je prav tako povezan z večjim tveganjem za srčno-žilne bolezni, kot sta srčni infarkt in možganska kap. Bolniki s to obliko artritisa imajo pogosto sočasno izražen visok krvni tlak, sladkorno bolezen in debelost.
Vpliv ustreznega zdravljenja luskavice na zmanjšano tveganje za srčno-žilne bolezni
Ustrezno zdravljenje bolnikov z luskavico, zlasti tistih z zmerno do hudo obliko bolezni, lahko znatno zmanjša tveganje za razvoj pridruženih srčno-žilnih bolezni. To se lahko zgodi predvsem kot posledica zatiranja sistemske vnetne reakcije pri zdravljenju luskavice. Med sistemske oblike terapije za luskavico sodijo fototerapija z ultravijolično (UV) svetlobo, imunosupresivna zdravila (metotreksat in ciklosporin), peroralni retinoid (acitretin), fumarna kislina ter biološka zdravila (npr. zaviralci TNF-α). Različne oblike zdravljenja luskavice imajo različen vpliv tveganje za razvoj srčno-žilnih bolezni. Številne raziskave so pokazale, da fototerapija nima pomembnega vpliva na zmanjšanje tveganje za srčno-žilne dogodke, medtem ko so v analizi skoraj 9.000 bolnikov z luskavico, ki so prejemali biološko zdravljenje (najpogosteje z zaviralci TNF-α) v primerjavi z zgolj topikalno terapijo (nanašanjem zdravil na obolelo kožo), ugotovili značilno zmanjšano tveganje za miokardni infarkt za skoraj 50 %. Pri bolnikih z luskavico, ki so prejemali več vrst različne terapije (npr. sistemsko in lokalno terapijo), so se zmanjšali dejavniki tveganja za srčno-žilne bolezni, vključno z vnetnimi označevalci in ravnijo škodljivih lipoproteinov v krvi. Tudi pri bolnikih z zmerno obliko luskavice in siceršnjim majhnim tveganjem za srčno-žilne bolezni, je bilo biološko zdravljenje povezano z zmanjšanjem nastajanja arterijskih plakov in vnetja aorte. Pri uporabi zaviralca interlevkina IL-17A pa so opazili še izboljšanje srčne funkcije in zmanjšanje togosti krvnih žil.
Zaključek
Luskavica je že pred leti presegla status kožne in sklepne bolezni, saj mnoge raziskave kažejo na njeno tesno povezanost z različnimi srčno-žilnimi težavami. Bolniki s to boleznijo so tako izpostavljeni večjemu tveganju za srčno-žilne bolezni, ki pa ga lahko učinkovito obvladujejo s primernim zdravljenjem luskavice. Pomemben je tudi zdrav življenjski slog z uravnoteženo prehrano in redno telesno dejavnostjo, ki prispeva k zmanjšanju dejavnikov tveganja za srčno-žilne bolezni, sočasno pa pomaga pri obvladovanju luskavice.
Zapisal: Dominik Škrinjar, študent 5. letnika Medicinske fakultete Univerze v Mariboru
Prvič objavljeno v Reviji za srce, december 2023
Naslovna fotografija: Pixabay