Sporočilo za javnost ob DNEVU ŽIL
Dan žil je vsako leto na tretjo sredo v mesecu marcu, letos je to 19. marca. Na ta dan tudi v Sloveniji ozaveščamo prebivalstvo o skrbi za zdravje žil in o preprečevanju žilnih bolezni. Če živimo zdravo, ne zmanjšamo le tveganja za bolezni srca, temveč tudi za srčni infarkt, možgansko kap, anevrizmo in druge. Bolezni žil pomembno vplivajo na kakovost življenja in lahko skrajšujejo življenjsko dobo.
Vabljeni k ogledu novinarske konference ob Dnevu žil, ki je potekala 18. 3. 2025.
Novinarsko konferenco je podprlo podjetje Novartis v Sloveniji, prva farmacevtska družba za razvoj in proizvodnjo inovativnih zdravil pri nas. Njihovo poslanstvo je odkrivanje novih poti za izboljšanje in podaljševanje življenja ljudi.
Po žilah se pretaka kri, ki celicam po telesu dostavlja kisik in hranila, od njih pa odvaža ogljikov dioksid in odpadne snovi. Srce, žile in kri z usklajenim delovanjem zagotavljajo, da ima vsaka izmed 30 trilijonov (tisočev milijard) celic v človeškem telesu v vsakem trenutku na razpolago dovolj kisika in hranil ter da lahko sproti oddaja ogljikov dioksid in druge odpadne snovi. Razen redkih izjem, celice od najbližje kapilare (najdrobnejše krvne žile) niso oddaljene več kot 50 mm (tisočink milimetra). Srce in žile tvorijo dve veliki, razvejani, med seboj povezani zanki: sistemski krvni obtok, ki oskrbuje tkiva s hranili in kisikom ter odstranjuje presnovke, med njimi ogljikov dioksid, in pljučni krvni obtok, v katerem se kri zasiti s kisikom in odda ogljikov dioksid v izdihani zrak.
Prim. Matija Cevc, dr. med., predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije je poudaril, da so žile eden največjih »organov« našega telesa. Če bi žile odraslega človeka postavili drugo za drugo, bi lahko z njihovo dolžino kar 4-krat obkrožili zemljo po ekvatorju. Nekateri podatki kažejo, da je samo v možganih za 167000 km žil. V 75 letih življenja se pri 70 kg težkem človeku preko žil pretoči kar za okoli 221 milijonov litrov krvi, kar je skoraj ena četrtina Bohinjskega jezera.
Žile niso le cevi, preko katerih se pretaka kri, ampak imajo izredno velik pomen ne samo zato, ker omogočajo vsaki celici telesa, da do njih pridejo za preživetje nujno potrebne snovi in kisik ter da odnašajo odvečne in škodljive produkte presnove, ampak so tudi zelo aktivne pri uravnavanju pretoka. Žile v grobem delimo na žile odvodnice (arterije) in žile dovodnice (vene), katerih funkcijo pove že njihovo ime – ene odvajajo kri iz srca, druge jo vanj vračajo. Tako kot se razlikuje njihova funkcija, se razlikuje tudi njihova sestava in, ne nazadnje, škodljivi dejavniki, ki jih okvarjajo. Zdravo življenje pa nedvomno koristi obema žilnima sistemoma.
Na žile delujejo številni škodljivi dogodki in snovi. Okvarjajo jih razne bolezni (sladkorna bolezen, zvišan krvni tlak, kronična ledvična bolezen, kronične in lokalne vnetne bolezni …) pa tudi nezdrave življenjske navade, kot je kajenje ali telesna nedejavnost. Nenazadnje nanje škodljivo delujeta tudi stres in depresija. Vsi ti dejavniki povzročajo, spreminjanje stene arterije, v njej se kopiči holesterol ter različne celice – nastane aterosklerotična leha. Žilna stena postane vse bolj toga in »nagubana«, svetlina žile se oži. To sčasoma privede do tega, da je pretok krvi skozi tako žilo močno upočasnjen in več ne zadošča za dovoljšno dostavo kisika in hranil tkivom, ki jih ta žila sicer oskrbuje.
Zato je prav, da na naše žile pazimo in zanje skrbimo že od otroštva dalje (primordialna preventiva) s tem, da upoštevamo zdrav življenjski slog, katerega temelji so nekadilstvo, redna vsakodnevna intenzivnejša aerobna telesna dejavnost in zdravo prehranjevanje ter vzdrževanje zdrave telesne teže.
To so danes sicer že splošno znana dejstva.
Premalo pa še upoštevamo druge dejavnike, ki močno načenjajo naše žilje, kot je hektično življenje, ki vodi v depresijo in izgorelost, zanemarjanje spanca, pomanjkanje katerega prav tako vodi v depresijo in izgorelost, zasvojenost z zasloni in internetom (ta je posredno pomemben razlog za duševne težave zlasti med mladimi), slaba socialno-ekonomska situacija itd.
Zlasti pa ne smemo pozabiti na glavni vzrok za nastanek ateroskleroze – povišane maščobe v krvi, zlasti holesterol LDL, ki ni le dejavnik tveganja ampak je vzrok za aterosklerozo. Ni pa LDL edini škodljivec. Že nekaj časa namreč vemo, da ima približno 21% ljudi posebno obliko holesterola, ki se imenuje lipoprotein (a). Izkazalo se je, da je posamezen delec lipoproteina(a) kar 6-krat bolj aterogen, kot delec LDL in je tako močno povezan z aterosklerozo in srčno-žilnimi boleznimi.
Posamezniki z najvišjo ravnijo lipoproteina (a) proti tistim z najnižjo imajo kar 5-krat višje tveganje za zožitve v koronarnih arterijah, 1,7-krat višje tveganje za karotidno stenozo, 1,6-krat višje tveganje za ishemična možganska kap, 1,5- do 2-krat višje tveganje za srčno popuščanje, 1,5-krat višje tveganje za srčno-žilno umrljivost in 1,2-krat višje tveganje za skupno umrljivost.
Lipoprotein (a) je tudi pomembno povezan z nastankom stenoze aortne zaklopke. Za razliko od holesterola, ki ga z ustreznim življenjskim slogom in z zdravili zelo učinkovito obvladamo, za zdravljenje zvišane ravni lipoproteina (a) še nimamo zelo učinkovitih zdravil (pričakujemo jih v bližnji prihodnosti saj že potekajo raziskave njihovo uporabo, ki znižajo raven tega holesterola za 90%), s trenutno razpoložljivimi zdravili pa lahko raven lipoproteina (a) znižamo le 25-30%. To pomeni, da moramo pri osebah z zvišano ravnijo Lp(a) toliko bolj odločno in učinkovito zdraviti vse tiste dejavnike, ki jih znamo obvladovati.
Prav je torej, da ob dnevu žil opozorimo na vse te dejavnike, ki jih danes že znamo obvladati in na ta način izboljšati zdravje naših žil in posledično tudi izboljšati kvaliteto življenja do pozne starosti.
Prof. dr. Aleš Blinc, dr. med., KO za žilne bolezni, UKC Ljubljana je pojasnil, da je najpogostejša bolezen arterij ateroskleroza, počasi potekajoča vnetna bolezen, ki prizadene posamezne žilne odseke, na katerih se razvijajo aterosklerotične lehe. Ateroskleroza povzroči težave tedaj, ko leha pomembno zoži arterijsko svetlino in prične ovirati tok krvi, ali kadar se leha natrga, na raztrganini pa nastane krvni strdek (tromb), ki popolnoma zapre žilno svetlino. Najhujši zapleti ateroskleroze so srčni infarkt, ishemična možganska kap ali gangrena noge. Na drugem mestu po pogostosti arterijskih bolezni so anevrizme, žilne izbokline, ki grozijo z raztrganjem in notranjo krvavitvijo. Anevrizme najpogosteje prizadenejo trebušno aorto, nekoliko redkeje prsno aorto, lahko pa nastanejo na katerikoli arteriji (v glavi, trebušni votlini, na okončinah, …).
Na venski strani žilja je najpogostejša bolezen vensko popuščanje z razširjenimi, vijugavimi venami, ki se najpogosteje pojavijo na spodnjih okončinah. Po pretirano razširjenih venah, katerih zaklopke ne tesnijo, kri ne odteka nemoteno navzgor proti srcu, temveč zateka nazaj navzdol in povzroča otekanje nog ter spremembe na koži, v najhujši obliki kožne razjede, ki jih imenujemo venski ulkusi. Najnevarnejša bolezen ven pa je venska tromboza, pri kateri v veni nastane krvni strdek. Zamašena globoka vena se najpogosteje pojavi na spodnji okončini in povzroča oteklino noge, glavno nevarnost pa predstavlja odtrganje dela strdka in njegova zagozditev v pljučnem obtoku, čemur pravimo pljučna embolija.
Prof. dr. Blinc je predstavil neinvazivno metodo ugotavljanja srčno-žilne ogroženosti zaradi ateroskleroze in sicer z ultrazvočnim pregledom vratnih in dimeljskih arterij.
Ocenjevanje srčno-žilne ogroženosti na podlagi starosti, spola, krvnega tlaka, aterogenega holesterola, morebitnega kajenja in sladkorne bolezni ter geografske regije prebivališča (za kar uporabljamo točkovalnike SCORE2, SCORE2-OP in SCORE2-diabetes), odlično deluje na ravni populacije, na ravni posameznika pa lahko zgreši. Ocenjujejo, da klasični dejavniki tveganja pojasnijo približno 2/3 zapletov koronarne bolezni, pri eni tretjini bolnikov pa gre bodisi za znižano odpornost na klasične dejavnike tveganja ali za prisotnost neprepoznanih dejavnikov tveganja. Čedalje bolj se uveljavlja koncept, da poskušamo oceno srčno-žilne ogroženosti na podlagi dejavnikov tveganja dopolniti z ugotavljanjem začetnih aterosklerotičnih leh. Preizkušena metoda je merjenje kalcinacij v koronarnih arterijah, ki pa zahteva slikanje z računalniško tomografijo in izpostavitev zmerni dozi ionizirajočega sevanja. Odkrivanje aterosklerotičnih leh v vratnih in dimeljskih arterijah z ultrazvokom je preprost in neinvaziven način za odkrivanje ateroskleroze pri posamezniku, ki omogoča natančnejšo oceno njegovega tveganja za prihodnje srčno-žilne dogodke. Prisotnost leh v vratnih in dimeljskih arterijah je neodvisno povezana s povečanim tveganjem za srčni infarkt in srčno-žilno smrt. Ogroženost se veča sorazmerno s prostornino aterosklerotičnih leh in zlasti z razraščanjem leh skozi čas. Osebam, pri katerih odkrijemo začetne, asimptomatične aterosklerotične lehe v vratnih ali dimeljskih arterijah, svetujemo intenzivne preventivne ukrepe: zdrav življenjski slog brez kajenja in tveganega pitja alkohola, zdravo prehrano, redno gibanje, dodatno tudi uravnavanje aterogenega holesterola v krvi (LDL-holesterola oz. ne-HDL-holesterola) v izrazito nizko območje (LDL-holesterol < 1,8, še bolje < 1,4 mmol/l) in krvnega tlaka v normalno območje (< 130/80 mmHg), za kar so praviloma potrebna zdravila.
Več informacij:
prim. Matija Cevc, dr. med.: [email protected]
Prof. dr. Aleš Blinc, dr. med.: [email protected]
Spremljajoče dejavnosti Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije:
VABILO V POSVETOVALNICO ZA SRCE, Dalmatinova ulica 10, Ljubljana
(NAROČANJE: e-pošta: [email protected] ali preko telefona: 01 234 75 55 – ponedeljek in petek med 8.30 in 9.00, sreda med 14.00 in 14.30 uro).
MESEC VEN: 19. marec – 19. april 2025
V posvetovalnici za srce bomo poglobljeno ozaveščali o boleznih žil – ven, preventivi, prepoznavanju bolezni ven in ukrepanju, vsak bo lahko prejel gradiva o tej temi, izvajali bomo meritve venske pletizmografije.
