Piše prim. Boris Cibic, dr. med., specialist internist, kardiolog, podpredsednik
V globokem prepričanju nujnosti ustanovitve društva s programi preventive srčno-žilnih bolezni sva se dr. Turkom obrnila na merodajno upravno enoto, da nam pomaga pri izpolnitvi formalnosti. Na sestanku 3. marca 1981 ki ga je organiziralo vodstvo SZDL je bilo sprejeto odklonilno stališče do ustanovitve novega društva z motivacijo, da bi se predvidena dejavnost novega društva lahko izvajala v eni od že obstoječih ustanov, kot so Republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo, Rdeči križ Slovenije, Zavod za zdravstveno varstvo, i.dr. Z dr. Turkom sva razočarana sprejela sklepe sestanka in ugotovila, da, s sprejetjem ponujene rešitve problema, se ne bi uresničila najina vizija. Pustila sva času čas.
Ustanovitev društva
Dne 10. aprila 1990 je prof. dr Josip Turk poslal daljši dopis desetim zdravnikom predlagateljem za ustanovitev Društva proti boleznim srca in ožilja (prof. dr. A. Janežič, prof. dr. M. Kenda, prof. dr. B. Fortič, prim. dr. B. Cibic, dr. Mateja Kožuh, dr. M. Kolbe, prof. dr. D. Keber, prof. dr. P. Jezeršek, dr. Jure Dobovišek, dr. Borut Kolšek) v katerem je navedel izhodišče za ustanovitev »Društva proti boleznim srca in ožilja«. V naslednjem dopisu (18.4.1990) je povabil »podpisnike ustanovne listine predlagateljev za ustanovitev Društva« da listino podpišejo na Temeljnem sodišču v Ljubljani.
3. april 1991 – slovesna ustanovitev Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije v dvorani »SMELT-a« v Ljubljani v prisotnosti velikega števila udeležencev. Sedež društva: v Ljubljani, Titova 99.
Dne 6. 6. 1991 Republiški sekretariat za notranje zadeve, Ljubljana izjavi, da so predlagana pravila društva v skladu z določbami Zakona o društvih (Uradni list SR Slovenije, št. 37/74 in 42/86).
Dne 24. 05. 1991 prvi sestanek izvoljenega odbora društva v sestavu: prof. dr. Josip Turk, predsednik, dipl. oec. Planinc Marjan, prim. dr. Boris Cibic, prof. dr. Fortič Bojan, prof. dr. Kenda Miran, dipl. oec. Križaj Marijan, dr. Mramor Marjan, mag. Strgar Eva, dipl. psih., dipl. oec. Valant Stanko, Margon Bogdan. Na sestanku prevzame nalogo tajnika prim. dr. Boris Cibic. Pomemben sklep sestanka: priprava plakatov o društvu in razpošiljanje plakatov po vsej Sloveniji (plakati namenjeni v Koper so napisani v slovenščini in italijanščini).
Dopis poslan v številne ustanove in podjetja z informacijo o ustanovitvi društva, z vabilom za individualno in kolektivno včlanjenje v društvo in s prošnjo za finančno podporo. Predvideni so častni naslovi dobrotnik, veliki dobrotnik in veliki dobrotnik s posebnimi zaslugami za društvo
Dne 08. 10. 1991 drugi sestanek na katerega so vabljeni poleg imenovanih še: mr. ph. Kovačič Miloš, dr. Povše Marjeta, Guček Svetozar, Kolšek Danilo, Mavrič Dušan, Marolt Darko, Kovič Sine, Jež Jurij, Accetto Rok.
Sestava vodstva društva se nekoliko spremeni: prof. dr. Josip Turk, predsednik, dipl. oec. Planinc Marjan, podpredsednik, prim. dr. Boris Cibic, tajnik, člani: Guček Svetozar, prof. dr. Kenda Miran, Kolšek Danilo, mag. pharm. Kovačič Miloš, dipl. oec. Križaj Marijan, dr. Mramor Marjan, dr. Povše Marjeta, Mavrič Dušan.
Nadzorni odbor: prof. dr. Jerše Marjan, dipl. oec. Slak Franc, dipl. oec. Mižigoj Aleš.
Disciplinska komisija: dipl. iur. Senica Sonja, predsednik, člana: dr. Kravanja Boris, Jež Jure, nadomestna člana: Penko Magda, ekonomist, Golob Tonka, višja med. sestra.
Aktivnosti društva za ozaveščanje ljudi o nevarnosti srčno-žilnih bolezni, zlasti srčnega infarkta, možganske kapi in visokega krvnega tlaka se začnejo že leta 1991 takoj po ustanovitvi društva in danes so enako prisotne kot ob nastanku društva. Delovni elan v društvu je skozi leta in leta na zavidljivi višini. Društvo postaja vedno bolj aktivno, število programov se veča, prav tako se veča število članov. Meseca novembra 1992 izide prva številka poljudno-znanstvene revije društva z imenom »Za srce«. Od tedaj redno izidejo najprej štiri številke in nato šest ali sedem številk na leto, od katerih včasih dvojne. Mnoge so tematsko usmerjene. Kmalu se je začel tisk evidenčnih kartic o krvnem tlaku, o višini ravni krvnih maščob in sladkorja. Sproti tiskamo v visokih nakladah pristopne izjave z logom »Življenje si podaljšamo tako, da ga ne skrajšujemo« in z navedbo dejavnikov tveganja za bolezni srca in ožilja. Pripravljamo prispevke za radio, TV in časopise, pripravljamo zgibanke, zloženke, transparente namenjene za postavitev na prometnih ulicah, brošure. Izdali smo pravilnik o pogojih podeljevanja pravice do uporabe kolektivne blagovne/ storitvene znamke Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije. Ustanovili smo podružnice po vsej Sloveniji, v celoti 14 podružnic, ki se pa zelo razlikujejo po njihovi aktivnosti, med najbolj aktivnimi podružnica v Novem mestu in v Mariboru, ki se je leta 2002 odcepila in postala samostojno društvo, vendar pa ostaja trdno povezano z nami. Tako zagotavljamo izvajanje enotnega programa po celotni Sloveniji. Za popularizacijo društva prirejamo predavanja o srčno-žilnih boleznih po vsej Sloveniji, tako v velikih mestih kot v najbolj samotnih zaselkih. V tem programu je vključeno sodelovanje nekaterih farmacevtskih podjetij (Kardiomobil »Pfizer«).
Veličastna razstava
Nepozabna je ostala, bi smel reči drzna, akcija veličastne razstave o srcu, ki je zajela prikaz vsega kar vemo o srcu: najprej podatki kaj so vedeli o srcu v raznih civilizacijah pred davnimi tisočletji in pred stoletji za tem prikaz sodobnega znanja o srcu (ustroj, delovanje zdravega srca na slikah in na aparatih), ponazoritev funkcioniranja srca, prikaz zdravih in bolnih žil, operativni posegi na srcu in žilah, prikaz človeških zdravih in bolnih src , prikaz razvoja srca v času nosečnosti itd. Razstavo je zelo popestril prikaz src raznih živali (kača, riba, žaba, sesalci). Razstavo so obogatili tudi mnogi umetniki (kiparji in slikarji). Zelo zanimiv je bil prikaz simbolne funkcije srca v različnih verah. Ne na zadnje so pritegnile pozornost vitrina z razstavo knjig o srcu in ljubezni, vitrina z znamkami na katerih je bilo upodobljeno srce, vitrina z minerali v obliki srca in vitrina z izdelki ljudske in nabožne umetnosti. Razstavo je otvoril predsednik vlade dr. Janez Drnovšek 12 oktobra 1995.
Zaprli smo jo 15 januarja 1996. Razstava je doživela izredno velik obisk (okrog 50.000 obiskovalcev). Množičen je bil obisk šol iz vse Slovenije. Eksponate za razstavo smo si izposodili iz številnih ustanov, največ iz našemu društvu podobnega avstrijskega Društva za srce, ki je že predhodno priredilo razstavo o srcu v raznih mestih Avstrije. Razstava je bila zelo draga in je kar izčrpala razpoložljiva sredstva. Nekoliko je izčrpala tudi vse, ki so bili vključeni v njeno pripravo. Postavitev razstave smo zaupali dvema arhitektoma, z mnogimi idejami so mi pomagali sam predsednik društva prof. Turk, direktor društva gospod Vlado Žlajpah in naš »minister za finance«, dipl. ekonomist gospod Marjan Planinc. Da si bi obiskovalci lažje predstavili velikost dnevnega dela našega 300 gramov težkega srca, smo to prikazali z dvestolitrskimi sodi bencina, ki bi jih srce v 24 urah napolnilo kar 36!
Komaj smo se bili oddahnili od velikega dela, ko je prof. Turk prišel na dan z velikopoteznim programom. Zamislil si je izdajo več priročnikov z obravnavo področij, v katerih je pomemben člen srce. Leta 1996 je izšla prva knjiga in za njo, skozi 9 let, vsako leto en priročnik, pri vsakem z velikim številom sodelavcev.
Kot vsa leta nazaj je tudi na začetku leta 2000 prišel dopis od vodstva »EHN« (European Heart Network – Evropska mreža za srce), s katerim smo organizacijsko povezani, s predlogi za aktivnosti v tekočem letu. Povsem novo pa je bilo še obvestilo, o sprejetem sklepu na ustreznih forumih, da se vsako leto, zadnjo nedeljo v mesecu septembru imenuje »Svetovni dan srca«, začenši s tekočim, z namenom, da bi še bolj popularizirali prizadevanja za zmanjšanje srčno-žilnih bolezni v svetu. Kaj pa zdaj? Nič lažjega. Minilo je že pet let od razstave, pa jo v zmanjšanem obsegu ponavljamo vsakič s poudarkom na področju, ki ga predlaga EHN. Razstavo pripravimo v Ljubljani od leta 2000 vsako leto in nekaj krat smo jo priredili tudi v podružnicah.
Raznovrstne dejavnosti
V letih 2005-2007 smo posodobili več pravilnikov: Pravilnik o priznanjih Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije, Poslovnik o organizaciji in delu podružnic, Poslovnik o načinu dela izvršnega odbora društva, Statut društva.
Vsako leto si prizadevamo organizirati športne in kulturne programe (pomladanski koncert »Melodije srca«). V okviru možnosti podpiramo tudi vse dejavnosti v podružnicah.
V Ljubljani, Novem mestu, Mariboru, Celju delujejo posvetovalnice. Prirejamo tečaje o temeljnih postopkih oživljanja odraslih in otročičkov. Opozarjanje na nevarnosti kajenja (tudi pasivnega), čezmernega pitja alkohola, hrane z obilico maščob živalskega izvora in revno z zelenjavo in sadjem, nezadostnega gibanja, nedoslednega zdravljenja sladkorne bolezni in visokega krvnega tlaka se je že tako močno zajedlo v naše možgane, da ne vemo več ali nismo že šli čez mejo. Kot, da ne bi bilo že vsega dovolj smo naš program obogatili še z iskanjem bolnikov z nerednim bitjem srca (atrijska fibrilacija) z uporabo priročnega aparata za registracijo krivulje EKG, z meritvami gleženjskega indeksa, z meritvami zasičenosti krvi s kisikom in z iskanjem otrok s prirojeno srčno napako.
Zakjuček: ko se je pred 20 leti končala moja aktivnost pri bolnikih ležečih v bolnišnicah, sem še nekaj let ostal v stiku z njimi z ambulantnim delom in za tem z veliko predanostjo prestopil v program preventive srčno-žilnih bolezni v Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije skupaj s prof. Turkom. Mislim, da mi to delo prispeva k ohranitvi zdravja in k podaljšanju življenja. Vsak telefonski klic bolnika, ne glede na uro dneva, mi dokazuje, da je Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije v veliko pomoč bolnikom in s tem tudi javni zdravstveni službi. Ni mi žal za ves trud, ki ga vlagamo vsi zdravstveni delavci v korist zdravja vseh naših državljanov. Rezultati našega truda so že vidni. Nenehno raste število državljanov, ki skrbijo za zdrav način življenja in s tem nenehno raste naša pričakovana življenjska doba.
*Vir: delni ponatis iz revije Za srce, Ob 20-letnici Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije, 2011, št. 2