Piše izr. prof. prim. dr. sci. Danica Rotar Pavlič, dr. med. (Vir: arhiv revije Za srce)
(Vir: arhiv revije Za srce)
Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije letos praznuje 30. obletnico ustanovitve, zato naj najprej iskreno čestitam njegovim članom in jim želim še veliko let uspešnega delovanja. Urednik prof. dr. Aleš Blinc me je prosil, naj napišem članek, v katerem bom strnila svoje spomine na obdobje 2004–2008, ko sem predsedovala društvu, dodala pa naj bi tudi kakšno anekdoto iz tistih časov.
Na začetku mojega mandata smo osrednjo pozornost posvetili otrokom in želji, da odrastejo v ustvarjalne odrasle osebe z zdravim srcem. V devetdesetih državah so potekale prireditve, ki so poudarjale pomen nekajenja, zdrave prehrane, gibanja, normalne telesne teže in ne nazadnje dojenja. Številna nacionalna združenja za srce so pripravila publikacije, ki so vključevale napotke za zdravo prehrano, nekatera so pozornost posvetila tudi mleku in mlečnim izdelkom. Poudarjali smo zgled odraslih in opozorili na neumestno pričakovanje, da bodo otroci izbrali zdrav slog življenja, če njihovi starši začenjajo dan s cigareto in »obvezno kavo s smetano«, zvečer pa so na jedilniku slanina, slani prigrizki in ocvrta hrana. Družine smo pozvali, naj svojim otrokom namesto sedečega načina življenja in neustrezne prehrane, kamor sodi tudi nagrajevanje s sladkarijami, raje namenijo nekaj svojega prostega časa, ki naj ga skupaj preživijo v gibanju, po možnosti v naravi. Posebno pozornost smo posvetili tudi evropskemu projektu Otroci – debelost – oglaševanje nezdrave hrane.
Leta 2005 smo se povezali s poslanci Evropskega parlamenta ter jih seznanili z informacijami in strategijo društva. Osrednji projekt tega leta je bil Kardiomobil – avtodom, prirejen za opravljanje preventivne dejavnosti. V delo našega društva je vnesel dobrodošlo novost in svežino. Z njim smo obiskovali predvsem manjše kraje in zaselke, kjer smo tamkajšnje prebivalstvo opozarjali na dejavnike tveganja za bolezni srca in ožilja, ki so še vedno vodilni vzrok smrti v Sloveniji in Evropi. Drugi cilj preventivnih dni in obiskov strokovnjakov v lokalnih okoljih je bil spodbujanje ljudi k razmišljanju, da morajo z manj kaloričnimi obroki poskrbeti za svoje zdravje. Kakovost življenja je mogoče najbolj učinkovito izboljšati tako, da namesto mastnih, slanih in zelo sladkih živil uživamo več sadja in zelenjave. S tovrstnim izobraževanjem prebivalstva smo začeli pred ljubljansko mestno hišo, nadaljevali pa smo s srečanji s krajani v Mojstrani, Blanci pri Sevnici, Dolenji vasi pri Ribnici, Lipovcih, Slivnici, Kotljah, Renčah in Marezigah. Povsod smo s pomočjo kardiomobila tudi izvajali meritve krvnega tlaka, holesterola in krvnega sladkorja (skupno okoli tri tisoč meritev). Predvsem pri prebivalcih odročnejših zaselkov smo se neredko srečevali z zvišanimi vrednostmi krvnega tlaka; včasih tako visokimi, da smo tej osebi svetovali čimprejšnji obisk pri zdravniku. Na stojnicah z izobraževalnimi gradivi so ljudje dobili zloženke o zdravi prehrani in pomenu gibanja, ki preprečuje razvoj srčno-žilnih bolezni, nasvete o omejevanju vnosa maščob in izvode revije Za srce. Zanimanje za tovrstno gradivo je bilo vedno precejšnje.
V letu 2006 smo okrepili organiziranje meritev dejavnikov tveganja v lokalnih okoljih in začeli s projektom Hoja s palicami, ki je pomenil novost v rekreativni ponudbi Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije. Nanjo smo bili še posebno ponosni tudi zato, ker je pobuda nastala v okviru lokalne skupnosti ob ustanovitvi nove podružnice v Škofji Loki. Njeni zavzeti člani so iz svojega lokalnega okolja prenesli tisto, česar so bili vajeni že desetletja – tj. hojo s palicami po hribovitih, gorskih in tudi ravninskih predelih.
Leta 2007 smo kot osrednjo novost namenili praznovanju Valentinovega, ki je kot dan zaljubljenih najpogosteje upodobljeno s srcem. Ob tem smo se s številnimi evropskimi združenji za srce povezali v skrbi za ranljive skupine prebivalstva – ljudi vseh starosti, ne glede na izobrazbo in socialni položaj. V želji po okrepitvi svojega humanitarnega poslanstva smo se odločili več časa nameniti tudi preventivni dejavnosti pri tistih osebah, ki so zaradi motenj v razvoju pogosto prikrajšane. Vsak državljan Slovenije mora namreč imeti enake možnosti tudi na področju preventive bolezni srca in ožilja.
Mandat, ki sem mu predsedovala, smo sklenili s krepitvijo sodelovanja z drugimi organizacijami ter z večanjem članstva. V okviru trdne povezave z European Heart Foundation smo zavzeli vidnejše mesto med nacionalnimi društvenimi zastopniki. Sodelovali smo z različnimi vladnimi in nevladnimi organizacijami ter s strokovnimi ustanovami, z Ministrstvom za zdravje, Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve ter Ministrstvom za šolstvo, znanost in šport. Utrdili smo svoje vezi z Združenjem kardiologov, Združenjem za urgentno medicino, Svetom za reanimacijo, Slovenskim zdravniškim društvom, Zdravniško zbornico Slovenije, Olimpijskim komitejem, Nogometno zvezo Slovenije, Medicinsko fakulteto, Fakulteto za šport, Medsektorsko mrežo za živila in prehrano pri ZZV, Slovensko filantropijo, Rdečim križem, Inštitutom za varovanje zdravja, Zavodom za šolstvo in šport, Zvezo potrošnikov Slovenije, Zvezo društev diabetikov, programom CINDI in drugimi.
Naj ta resnobni pregled najpomembnejših dosežkov v obdobju 2004–2008 sklenem z nekoliko vedrejšim dogodkom, ki se mi je vtisnil v spomin. Po rednih srečanjih v prostorih društva, na katerih smo pregledali opravljeno delo in začrtali naloge za naprej, se je del članov ožjega odbora vedno preselil k primariju Borisu Cibicu na čaj.