Piše prim. Matija Cevc, dr. med., predsednik društva
Po letošnjem soparnem, zatohlem in obupno vročem poletju, katerega dnevne temperature so dosegale rekordne vrednosti, se lahko posameznik z zaskrbljenostjo zamisli, kakšna prihodnost čaka nas in naše zanamce.
Človek se začudi, ko sliši, da po vsej Evropi, ki deklarativno prisega na brezogljično prihodnost, vnovič odpirajo rudnike premoga in prižigajo termoelektrarne na premog. Zdi se, da so naenkrat pozabili na vse v preteklosti zastavljene cilje in obljube. Ob neprepričljivih izgovorih, da je to posledica omejitev pri dobavi plina, se lahko le žalostno nasmehnem. Ni jasno, zakaj je ponoven zagon premogovnikov posledica omejene dobave glede na to, da zadnja leta poslušamo načrte o prenehanju uvoza ruskega plina in zagotovila, da od Rusije ne bomo več odvisni – ko pa se omejitev zgodi, so vsi presenečeni in očitajo izsiljevanje. Še v začetku letošnjega leta so isti politikanti trdili, da za kurilno sezono 2022/2023 ruskega plina sploh ne bomo potrebovali! Kje je torej resnica??
Resnica je, da se ozračje segreva, da je vse več ujm, ki desetkajo pridelke in pustošijo pokrajine, da se puščave širijo, da se je v Podsaharski Afriki v zadnjih desetletjih povprečna temperatura zvišala za 2 stopinji in normalnega dežja ni bilo že dolgo časa (tudi na Slovenskem Krasu ga ni bilo več mesecev ). Da je skoraj pol sveta na robu preživetja zaradi pregretega ozračja – ukrepanja pa od nikoder. V Podsaharski Afriki se zaradi preteklih in sedanjih podnebnih sprememb kmetijska zemljišča spreminjajo v puščavo, spreminja se rastna sezona in pridelek, kar vodi v ekološko degradacija zemlje in bo povzročilo dodatni upad trajnostnega razvoja Podsaharske Afrike. Podnebne spremembe negativno vplivajo na ohranjanje biotske raznovrstnosti s poslabšanimi vremenskimi razmerami, povišano temperaturo, povečano slanostjo tal in sočasno občasnimi čezmernimi padavinami, nevihtami, orkani in tornadi, kar vse vodi v uničenje podsaharskega ekosistema.1
Med tem, ko je v svetu kmetijska proizvodnja naraščala, se v tem predelu sveta pričakuje znižanje kmetijske proizvodnje za 50 %.2 Zaradi takega znižanja bodo te dežele porabile 5-10 % BDP za nujne prilagoditve na klimatske spremembe. S pričakovanimi klimatskimi spremembami se bodo težave samo še stopnjevale.3 To je tudi vzrok za izseljevanje in migracijske tokove proti Evropi.4
Zaslediti je mogoče številna opozorila, da bi morale razvite dežele vlagati v lokalna gospodarstva nerazvitih dežel in spodbujati napredek ter tako vplivati na migracijske tokove. Če bi, na primer, vlagali v vetrne in solarne elektrarne v Podsaharski Afriki, bi dosegli (kot je pokazala raziskava) dvoje: prišlo bi do povečanja količine dežja in posledično do spodbujanja vegetacije v teh deželah.5
Klimatske spremembe in segrevanje pa povzročajo težave tudi v Evropi. Dolga sušna obdobja in ekstremne poletne vročine povzročajo požare, ki požirajo gozdove in zelenje. Ne nazadnje je v letošnjem juliju v požaru na Krasu, po poročanju medijev, pogorelo 3500 hektarjev gozdih površin, kar je skoraj 2 % celotne površine slovenskega Krasa.
Požar povzroča številne škodljive posledice, tako kratkotrajne (sproščanje težkih kovin, policikličnih aromatskih ogljikovodikov, plinov in delcev), kot tudi dolgotrajne (uničena biološka raznovrstnost, prežgana zemlja, erozija).6 Tragedija je toliko hujša, ker gozd zagotavlja številne zaščitne učinke. V poletnih suhih in vročih dnevih hladi in vlaži okolico. V gozdu je temperatura nižja do 50C, listavci so pri tem učinkovitejši od iglavcev,7 v primerjavi z mestnim okoljem pa do 100 C8. Omogoča dotok hladnega, čistejšega in svežega zraka v mesta. Mesta v bližini gozdov so veliko bolj prijetna za bivanje. Kurjenje premoga in drugih fosilnih goriv sprošča v ozračje enega od ključnih toplogrednih plinov – ogljikov dioksid. Drevesa sproščeni ogljikov dioksid razgradijo na ogljik in kisik. Kisik sprostijo v ozračje, ogljik pa uporabijo za tvorbo lesa. Tako uporabljen ogljik se ne sprosti v ozračje, dokler les ne propade (zgnije, zgori). To pa je lahko tudi nekaj stoletij.
Poleg grozečih klimatskih sprememb segrevanje ozračja povzroča tudi neposredno slabšanje zdravstvene situacije in pomembno povečuje splošno in srčno-žilno umrljivost.9
Izkazalo se je, da višja temperatura okolja med nosečnostjo zvišuje nevarnost splava kar za 17-19 %, nevarnost se dodatno poveča ob temperaturah nad 29,40 C.10
Visoke temperature izsušujejo zemljo in povečujejo onesnaženje zraka. Številni požari po Evropi k temu še dodatno prispevajo. Onesnažen zrak, zvočna in svetlobna onesnaženost so znani pospeševalci srčno-žilnih bolezni11, rakavih bolezni in, ne nazadnje, vodijo v kognitivni upad in demenco.12
Nujno je torej, da se prebudimo in tudi sami naredimo nekaj za ozdravitev našega doma – Zemlje. In kaj lahko naredimo sami – prenehamo se voziti z letali in avtomobili in preidemo na kolo, ko je to mogoče, ali pa uporabljajmo javna prevozna sredstva, ki so bolj energetsko ekonomična in učinkovita. Če imamo možnost, naredimo zelene strehe, s čimer lahko znižamo poletne poraste temperatur od 1 do 50 C in sočasno čistimo ozračje13. Kjer je le mogoče naj asfalt in beton nadomesti zelenje, namesto nekoristnih travnatih površin si zasadimo ohišnico in, za polepšanje okolja, cvetje.
Dokazano je, da že 40 sekundno opazovanje zelenja izboljša pozornost in dobro počutje. Pridelovanje lastne zelenjave in sadja, ki bo dozorelo na soncu (in ne na vodnih kulturah kot solata in druga zelenjava iz veletrgovin), blagodejno vpliva tudi na naše počutje14. Kjer je le mogoče, posadimo drevo15, kupujmo lokalno pridelano hrano ….
Številne in enostavne so možnosti, da sami kaj postorimo za »ozdravitev zemlje«, lotimo se jih!
Opombe k besedilu:
1. Ibe G, Amikuzuno J. Climate change in Sub-Saharan Africa: A menace to agricultural productivity and ecological protection. Journal of Applied Sciences and Environmental Management 2019;23:329-35.
2. Abosede S. Water, Food Security, and Trade in Sub-Saharan Africa. Research Anthology on Strategies for Achieving Agricultural Sustainability: IGI Global; 2022:650-65.
3. Mulungu K, Ng’ombe JN. Climate change impacts on sustainable maize production in Sub-Saharan Africa: a review. Maize Prod Use 2019.
4. Gonzalez-Garcia MJR, Hitaj ME, Mlachila MM, Viseth A, Yenice M. Sub-Saharan African migration: patterns and spillovers: International Monetary Fund; 2016.
5. Li Y, Kalnay E, Motesharrei S, et al. Climate model shows large-scale wind and solar farms in the Sahara increase rain and vegetation. Science 2018;361:1019-22.
6. Okoljske vloge gozda.
7. Rebetez M, Renaud V, von Arx G, Dobbertin M. Impact of forest cover on increases in temperature under the canopy. 2012:4443.
8. Pomen in vloge gozda. Gozd in gozdarstvo. (Accessed 2022.07.29., at https://bit.ly/3eUlEWK)
9. Silveira IH, Cortes TR, de Oliveira BFA, Junger WL. Projections of excess cardiovascular mortality related to temperature under different climate change scenarios and regionalized climate model simulations in Brazilian cities. Environmental research 2021;197:110995.
10. Sexton J, Andrews C, Carruthers S, Kumar S, Flenady V, Lieske S. Systematic review of ambient temperature exposure during pregnancy and stillbirth: methods and evidence. Environmental Res 2021;197:111037.
11. Bhatnagar A. Environmental Determinants of Cardiovascular Disease. Circ Res 2017;121:162-80.
12. Paul KC, Haan M, Mayeda ER, Ritz BR. Ambient Air Pollution, Noise, and Late-Life Cognitive Decline and Dementia Risk. Annual Review of Public Health 2019;40:203-20.
13. Sultana R, Ahmed Z, Hossain MA, Begum BA. Impact of green roof on human comfort level and carbon sequestration: A microclimatic and comparative assessment in Dhaka City, Bangladesh. Urban Climate 2021;38:100878.
14. Clatworthy J, Hinds J, Camic P. Gardening as a mental health intervention: A review. Mental Health Review Journal 2013;18.
15. Marion L, Praznik N, Pirnat P. Smernice za načrtovanje, nego (vzdrževanje) in zaščito dreves na gradbiščih. Ljubljana: Mestna občina Ljubljana; 2009.