Piše: Maja Dolenc
Sankanje je lahko odlična oblika športne rekreacije. Za varno sankanje je potrebna primerna oprema ter poznavanje osnov tehnike vožnje s sanmi. V prispevku smo na kratko predstavili zgodovino sankanja, opremo za sankanje, tehniko za začetnike na trdih saneh ter osnove vožnje z gibljivimi sanmi.
Razvoj sankanja
V davnih časih so se sani uporabljale predvsem za prevoz tovora in ljudi, v 15. stoletju pa so jih po Evropi začeli uporabljati tudi v športnorekreativne namene. Hitrejši razvoj beležimo šele v 19. stoletju, ko so za sankanje začeli navduševati bogate turiste v švicarskem smučarskem središču St. Moritzu. S pojavom tekmovalnega sankanja se je začela razvijati oprema, iz togih sani so naredili gibljive. Prvo svetovno prvenstvo je bilo leta 1955 v Oslu, od leta 1964 je sankanje tudi olimpijski šport. V Sloveniji so se sani največ uporabljale na Gorenjskem ter v okolici Ljubljane. Prvo tekmovanje je bilo organizirano na cesti Ljubelj – Sv. Ana (Podljubelj) leta 1907. V Tržiču so leta 1922 ustanovili športno društvo Podljubelj s sankaško sekcijo in leta 1958 je bila ustanovljena Sankaška zveza Slovenije. Tekmuje se lahko tako na umetnih kot naravnih progah, na olimpijskih igrah je prisotno le sankanje na umetnih progah. Kot oblika športne rekreacije pa je sankanje primerno predvsem, ko so naravne sankaške proge pokrite s snegom.
Oprema
Na trgu lahko zasledimo zelo pestro ponudbo sani. Najcenejše modele lahko kupimo v številnih trgovskih centrih, vendar se bolj priporoča nakup dražjih, športnih sani (slika 1). Osnovni modeli sani so primerni predvsem za otroke, nikakor ne za odrasle in za doseganje večjih hitrosti.
Razlika med osnovnimi in športnimi sanmi je predvsem v teži in gibljivi vezavi na sprednjem delu sani. Teža prispeva k moči sani in doseganju večjih hitrosti, gibljiva vezava pa omogoča zavijanje brez zaviranja z nogami in posledičnim izgubljanjem hitrosti. Poznamo sani za enega sankača in take, na katerih se lahko peljeta dva – slednje so malo bolj toge in primerne tudi za ljudi višje rasti.
Poleg sani je potrebna oprema za sankanje še topla obleka, kapa in rokavice. Priporoča se uporaba nepremočljivih hlač in dobrih pohodniških čevljev, s katerimi bo omogočeno dobro zaviranje. Pri nočnem sankanju je potrebna uporaba čelne svetilke. Čelada je priporočljiva.
Tehnika sankanja za neizkušene sankače
Vožnja po ravnini: na saneh sedite vzravnano, saj imate tako dober pregled nad dogajanjem in ste ves čas pripravljeni na nepredvidene situacije. Vrvico sani držite trdno, a sproščeno z obema rokama. Zelo važen je položaj nog – lahko jih prislonite ob sprednji del sani (krivine), vendar morate biti pri tem zelo pazljivi, da ob nepričakovanem sunku ne zaidejo pod sani (slika 2).
Zavijanje: če želite zaviti desno, spustite desno nogo na tla in z njo drsate po podlagi. Kako močno drsate po podlagi je odvisno od tega, kako ostro želite zaviti. Bolj, kot je ovinek pred vami oster, močneje je potrebno pritisniti nogo ob tla. Priporoča se, da drsate po tleh s celim stopalom (slika 3). Pri zavijanju v levo je gibanje zrcalno.
Zaviranje: pri zaviranju močno pritisnete z obema nogama ob tla s celimi stopali in le s petami (slika 4). Po potrebi z rokama primete še sprednji del sani ter ga dvignete. Na ta način se boste najhitreje ustavili.
Tehnika sankanja za nekoliko bolj izkušene sankače
Vožnja po ravnini: na saneh sedite vzravnano, vrvico sani držimo trdno, a sproščeno z obema rokama. Stopala postavite na sprednji del sani in sicer na krmilo krivin (slika 5).
Vožnja skozi ovinek: pri vožnji skozi levi ovinek vrvico primete z desno roko, bližje levi strani polovice vrvice. To pomeni, da vrvice ne držite točno na sredini zanke, ampak nekoliko bolj na njeni levi polovici. Zgornji del telesa rahlo nagnete v ovinek. Z desno roko vlečete vrvico in s tem krmilo leve krivine k sebi (v desno). Z desno nogo potisnete krmilo desne krivine dol in not. Levo nogo odmaknete oziroma rahlo dvignete od leve krivine. Levo roko iztegnete v levo in nazaj v ovinek (slika 6). Roke ne iztegujete naprej ali ob saneh (možnost poškodbe). Pri vožnji skozi desni ovinek je gibanje zrcalno.
Zaviranje: pri zaviranju močno pritisnete z obema nogama (s celimi stopali in ne le s petami) ob tla in po potrebi z rokama primete še sprednji del sani ter ga dvignete.
Transport sani
Sankanje naj bi predstavljalo ustrezno športnorekreativno dejavnost, ki ima pozitivne učinke na zdravje, zato je najbolj priporočljivo, da sani sami transportirate navzgor. Načini, ki so primerni, so vlečenje sani za vrvico, nošenje na obeh ramenih (slika 7) in nošenje na eni rami.
Pravila sankanja na urejenih progah
Ob neupoštevanju določenih varnostnih pravil je sankanje lahko nevarno. Potrebno je vedeti, da se na progo nikoli ne spustite vsi skupaj, ampak zaporedoma v ustrezni varnostni razdalji. Ne sme se zaustavljati v nepreglednih zavojih. Sani morate imeti ves čas pod kontrolo, saj drugače lahko pridobite veliko hitrosti, ki se lahko konča s padcem, zdrsom s proge ali naletom v ograjo, drevesa … Če je možno, se vzpenjajte ob progi, sanke pa nosite in ne vlecite za seboj. Če hoja ob progi ni mogoča, hodite ob notranji strani zavojev.
Sankališča v Sloveniji
V Sloveniji imamo veliko dobrih sankališč, med katerimi omenimo Ljubelj, Bohinj – z Vogarja, Bovec – Mangartska cesta, Gozd Martuljek, Krnica, Kranjska gora – Tromeja, Jezersko – Mali vrh, Selška dolina – Mišouh itd. Sankanje je sicer primerno za vse starostne kategorije, vendar je treba izbrati primerno progo. Le-te se razlikujejo po naklonu, dolžini, zavarovanosti…Več informacij o sankanju si lahko preberete v knjižici ABC sankanja (slika 8), ki jo je izdala Fakulteta za šport, in iz katere je tudi prispevek o sankanju povzet.
Preventivni program Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije na področju prehrane in telesne dejavnosti v letih 2017-2019 sofinancira Ministrstvo za zdravje RS.
