Piše: Sašo Kronegger, socialni pedagog in mladinski delavec
| »V številnih bolj sproščenih civilizacijah z Zunanjega vzhodnega roba Galaksije je Štoparski vodnik že izpodrinil veliko Encyclopaedio Galactico v vlogi standardnega odlagališča vsega znanja in modrosti; kajti čeprav je marsikje pomanjkljiv in vsebuje precej apokrifnega ali vsaj divje netočnega, prednjači pred starejšimi, poljudnejšimi deli v dveh pogledih.
Prvič je malce cenejši; in drugič, na platnicah nosi v velikih prijaznih črkah napis SAMO BREZ PANIKE.« ― Douglas Adams, Štoparski vodnik po Galaksiji |
Splet ponuja brezmejno količino informacij
V svoji knjigi Štoparski vodnik po Galaksiji je pisatelj Douglas Adams napovedal napravo, ki bo zamenjala velike enciklopedije, a bo na račun priročnosti manj točna. Podobno lahko trdimo za današnje informacije na spletu. Zaloga teh je na spletu skoraj brezmejna, njihova uporabna vrednost pa je vprašljiva, saj različni avtorji tja zapisujemo tudi nepreverjene in včasih načrtno izmišljene informacije.
Splet nima urednikov
V preteklosti smo informacije iskali v knjigah, značilnost knjig pa je, da imajo urednika. Uredniki so s svojim delom skrbeli za verodostojnost informacij, preverjanje virov, primeren prevod besedil, pretvarjanje količinskih mer, kontekstualizacijo informacij, da so bile razumljive občinstvu v drugih okoljih, in podobno. Na spletu imajo urednike nekatere spletne strani, pri večini spletnih ponudnikov informacij pa vlogo urednikov opravljajo algoritmi, seznami zaporedij ukazov, ki glede na vnaprej postavljene kriterije na primer določajo, katere objave prijateljev se bodo prikazale, ko odpremo Facebook, ali kateri oglasi se bodo prikazali, ko bomo v iskalnik vpisali besedo ‘čevelj’.
Ker za kakovost in izbor informacij skrbijo posamezniki s svojimi interesi, prihaja do izkrivljanja informacij, saj te niso prikazane celostno; vzete so iz konteksta, včasih pa so dodani zaključki posameznikov, ki so nepreverjeni ali načrtno zavajajoči. Iz tovrstnih objav se rodijo spletne potegavščine oziroma lažne novice. Dokler gre za potegavščine, ki so jih avtorji pripravljeni razkriti, je škoda, ki jo povzročijo, predvsem na račun tistih, ki so potegavščini nasedli. Ko pa preidemo na območje lažnih novic, ki jih posamezniki ali skupine lansirajo z namenom vpliva na javno mnenje, pridobivanja koristi za posameznike ali pa diskreditacije (političnih) nasprotnikov, svojih namenov pa niso pripravljeni razkriti, je škoda lahko neizmerna.
Slovenski umetnik po sliki golobjih iztrebkov še s prvim »bitcoin mestom«Mladi slovenski umetnik Miha Artnak, ki je novembra lani z lažno novico o prodaji slike golobjih iztrebkom Kitajcem prelisičil nekaj slovenskih medijev, je znova »udaril«. Tokrat na portalu »Guadrain« pišejo o njegovi ideji o ustanovitvi prvega bitcoin mesta – BTC City. V članku na posebej za Artnakove zapise ustvarjenem portalu »Guadrain«, ki na prvi pogled izjemno spominja na britanski The Guardian, poročajo o slovenskem kriptomilijonarju, ki da je zgradil mesto, v katerem gospodarstvo temelji izključno na kriptovalutah. V članku pišejo, da ima mesto že 4000 prebivalcev, ki imajo svoj mestni svet, univerzo, podjetja, umetnostni center, osrednji trg, vodni park, športni center, nakupovalno središče in hotele. Njegovo gospodarstvo v celoti temelji na bitcoinu, naj bi pa meščani že resno razmišljali o uvedbi nove kriptovalute. Vsak prebivalec BTC-ja bi tako dobil enako vsoto kovancev, tako da bi, vsaj v teoriji, začeli z iste začetne pozicije. Novico je podkrepil z objavo videa na facebooku, kjer v glavni vlogi nastopa nakupovalno središče Blagovno trgovski center oziroma BTC, ki ima enako kratico kot bitcoin. »Zato, ker to gledajo tujci, lahko govorim karkoli, vsake toliko časa pa z rokami zamahnem levo in desno,« se v kamero pošali Artnak, medtem ko podnapisi v angleškem jeziku nadaljujejo zgodbo o mestu. Dnevnik, 23. februarja 2018 tak |
Kje lahko preverjamo resničnost informacij?
Ker je na spletu prisotnih toliko neresnic, si nekateri posamezniki in skupine prizadevajo, da bi nam olajšali preverjanje resničnosti informacij. Spletne strani, ki nam lahko pomagajo pri odkrivanju spletnih potegavščin oziroma lažnih zapisov, so naslednje:
Kadar imamo opravka z informacijami na spletu, si velja zapomniti naslednji izjavi:
- Če bi ljudje vsak dan preverjali informacije v strahu, da jih bo kdo prelisičil, kot jih na prvi april, bi bil svet veliko lepši.
- Velikokrat ponovljena laž postane v javnosti resnica.
Informacije na spletu in znanje v glavah
Informacije na spletu so lahko točne ali ne, naše znanje pa je tisto, ki vzpostavlja kontekst, v katerem z informacijami upravljamo. Znanje je tisto, ki nam omogoča uporabo informacij v različne namene, prižge ‘rdečo lučko’, kadar se srečamo z neverjetnimi podatki, oziroma nam omogoča pazljivo interpretacijo prebranega. Pa veliko uspeha pri preverjanju informacij, ki jih berete.
Preventivni program za odgovorno in uravnoteženo uporabo zaslonov je del projekta »Recimo NE odvisnosti«, ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje RS.
