RAZSTAVA BODY WORLDS VITAL
Gospodarsko razstavišče, Ljubljana, 20. 10. 2018–20. 1. 2019
Kaj bi videli, če bi skočili iz svoje kože? Kaj vemo o samih sebi? Kako delujejo naši organi, gibalni sistem, srčno žilni sistem, dihala, prebavni sistem, spolni organi in embriogeneza z razvojem ploda? Kako se naše telo spreminja skozi čas, kako nanj vpliva zdrav ali manj zdrav življenjski slog in celo bolezen?
Gospodarsko razstavišče bo v Slovenijo premierno pripeljalo še eno od svetovnih interaktivnih razstav. V Ljubljani bomo od 20. oktobra 2018 do 20. januarja 2019 gostili mednarodno znanstveno, poučno in umetnostno anatomsko razstavo teles Body Worlds Vital, ki prek več kot 200 plastiniranih originalnih teles oziroma organov prikazuje, kakšne so razlike med zdravim, ogroženim in obolelim telesom oziroma njegovimi organi. Telesa oziroma organi so obdelani po posebnem postopku polimerizacije, ki ga je izumil prof. dr. Gunter von Hagens in ga imenujemo plastinacija. Postopek je zahteven in dolgotrajen, za plastinacijo telesa je potrebnih približno1500 ur dela. Rezultat pa je prav tako izjemen, saj nam omogoča edinstveno, intimno ter dovolj poglobljeno spoznavanje delovanja telesa ter razumevanje kompleksnosti in vrednosti njegovega ustroja. Razstavo je pripravil Inštitut za plastinacijo iz Heidelberga pod vodstvom dr. Angeline Whalley.
Razstave Body Worlds, primerne za vse generacije, si je v nekaj več kot treh letih ogledalo že prek 43 milijonov ljudi v več kot 90 mestih širom sveta.
Vabimo vas, da na lastni koži doživite posebno priložnost, kjer se srečajo vsi svetovi – od medicine, znanosti do umetnosti. Razstava bo odprta vse dni v tednu od 9. do 20. ure.
Razstavo spremlja tudi bogat izbor predavanj. Tudi Društvo za zdravje srca in ožilja bo sodelovalo pri tem s predavanji:
- oktober ob 17. uri : »Hoja v naravi, zmanjševanje tveganj in prva pomoč«, Sara Ručigaj, študentka Medicinske fakultete, UL. O predavanju: Sprehod v naravi nedvomno spada med najbolj zdravju koristne načine preživljanja prostega časa, vendar se lahko kot pri vsaki športni aktivnosti na prostem tudi v tem primeru soočimo z različnimi zdravstvenimi težavami. Verjetnost za tovrstne nevšečnosti lahko zelo zmanjšamo, če upoštevamo nekaj osnovnih nasvetov, še preden se odpravimo na pot. V primeru, da nas nezgoda vseeno doleti, pa lahko posledice pomembno zmanjšamo, če pravilno in hitro ukrepamo, o čemer nas bo poučila predavateljica.
- november, 2018 ob 17. uri: »(P)ostati čil – nekaj nasvetov za pametno telesno dejavnost«, dr. Darja Ažman, prof. športne vzgoje. Vsebina: zelo pomembno je, da so ljudje vseh starostnih skupin redno in zadostno telesno dejavni. Gibanje je dejavnik, ki poleg zdravega načina prehranjevanja in izogibanju škodljivim razvadam, najbolj vpliva na ohranjanje zdravja in dobrega počutja. To je zelo pomembno tudi v starosti od srednjih let dalje, saj lahko globoko v starost čim bolj ohranjamo mišično maso ter smo tako bolj gibljivi in močni.
- oktober od 10.30, 14. november ob 11.00 in 3. december ob 9.00 in 10.30 (2 predavanji) Predavatelj: Sašo Kronegger, socialni pedagog in mladinski delavec: »Telo in digitalni svet«, predavanje je ustrezno za osnovnošolce o primernejši in varnejši rabi digitalnih tehnologij. Digitalne naprave, ki nas obkrožajo nam omogočajo delo in zabavo . Izziv se pojavi takrat, kadar preveč svojega prostega časa uporabimo za zabavo z digitalnimi vsebinami. Poleg tega vsebine, ki nam jih ponuja splet, vplivajo na naše zaznavanje in razumevanje sebe in okolja.
Na predavanju bomo:
- podarili razlike med delom z digitalnimi tehnologijami in zabavo,
- spregovorili o vsebinah, ki vplivajo na naše zaznavanje lepote in razvoj samopodobe, ter spodbujajo igranje na srečo,
- predstavili vplive zaslonov na naše počutje in zaznavanje,
- se dotaknili medosebnih odnosov, ki se iz digitalnega okolja prenašajo v življenje družin in šolskih razredov.
- ponedeljek, 26. 11. ob 11. uri in četrtek, 29.11. ob 17. uri. »Možganska kap – katastrofa, ki ne boli«, predavatelj: Igor Rigler, dr. med., specialist nevrolog, UKCL, Nevrološka klinika. Za preprečevanje možganske kapi in njenih posledic so zelo pomembni, po eni strani preventiva po drugi pa prepoznavanje znakov možganske kapi ter hitro in pravilno ukrepanje, s čimer lahko zmanjšamo posledično invalidnost in umrljivost. Verjetnost, da se bomo znašli v bližini obolelega je razmeroma velika, saj se večina možganskih kapi zgodi v domačem okolju. Zato se ne prestrašimo, ampak ukrepajmo. Najbolj preprosto in zanesljivo prepoznamo znake kapi s pomočjo besede GROM:
- G – govor (prizadet govor)
- R – roka (delna ali popolna ohromelost ene roke)
- O – obraz (povešen ustni kot – asimetrija obraza)
- M – minuta (takoj pokliči 112)
Uspešnost zdravljenja je odvisna predvsem od hitrosti prevoza bolnika v najbližji zdravstveni center. Za dober izhod po možganski kapi je poleg akutnega zdravljenja zelo pomembno odkriti neposredni vzrok za nastanek možganske kapi in ga odpraviti. Do 90% ponovnih možganskih kapi lahko preprečimo. Za dober izid je nujna tudi zgodnja in bolniku prilagojena rehabilitacija, ki vsaj nekaterim bolnikom omogoči vrnitev v domače okolje ali celo na delovno mesto.
- Torek, 4. 12., ob 17. uri: Miti in resnice – holesterol in žilne bolezni, predavatelj: Prim. Matija Cevc, dr. med. Povišan slab holesterol je tegoba, ki tare kar dve tretjini odraslih Slovencev, je pa tudi eden glavnih krivcev za srčni infarkt in možgansko kap. Kdaj in zakajje zdravljenje z zdravili nujno, ne le priporočljivo? Ljudje imamo v celičnih membranah holesterol, prav tako živali. Pogoj za razvite možgane so mielinizirani živci. V živčnih ovojnicah, spiralasto navitih okrog živčnih vlaken – teh je veliko v beli možganovini in v večini živcev po telesu – je holesterola na pretek. Človek ga pridobi iz dveh virov, od zunaj s prehrano, v telesu z biosintezo. Narava je vzpostavila zapleten sistem za njegovo uravnavanje v telesu; če se v tem procesu pojavijo motnje, se odrazijo v pospešeni aterosklerozi in povečanem tveganju za srčni infarkt. Predavanje bodo spremljale meritve gleženjskega indeksa. Na ogled bo tudi model žile z oblogami.
