Piše prim. Matija Cevc, dr. med., specialist internist, predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije
Človek je vedno znova presenečen, kako se lahko naše življenje čez noč obrne na glavo. Še pred enim mesecem sem potoval po tujini brez omejitev, sedaj, ko to pišem, pa ne smem niti iz Ljubljane v Kamnik brez ustreznega »dovoljenja« ali izgovora. V enem mesecu se je »sesulo« svetovno gospodarstvo, pojavila se je gromozanska množica brezposelnih, ki živijo na robu preživetja in bi brez pomoči države težko obstali.
Žal je že tako, da razburkano morje vedno na površje naplavi umazanijo in smeti. Tako je prav žalostno, kako so ti težki časi naplavili tudi ljudi, ki so brez občutka sramu in vesti ter kujejo dobičke iz stisk ljudi. Spomnimo se le poročil o navitih cenah za testiranja na COVID-19, ki so vsaj za 10-x višje, kot so nabavne cene, pa cene za razkužila, maske in zaščitne rokavice, ki jih prodajajo po astronomskih cenah, ki si jih številni ne morejo privoščiti.
A v vsaki nesreči, če je še tako velika, se lahko najde tudi kaj dobrega. V teh časih stisk in strahu se je na vseh koncih pričela kazati po eni strani človeška zdržljivost in odločnost ter boj za preživetje, sočasno s tem pa tudi občutek odgovornosti do drugih, želja po pomoči bližnjim in tudi daljnim nepoznanim soljudem. Prav veselje je videti, kako se je po vsej Sloveniji razmahnilo prostovoljstvo in želja po tem, da bi pomagali sočloveku in tistim, ki so v še hujši stiski, kot smo mi sami. Lokalne skupnosti so se »samoorganizirale« in pričele z dejavnostmi, ki ubijajo osamljenost in občutek zapuščenosti, ki ga marsikdo čuti, ko ne more iz stanovanja. Lahko si mislimo, kako je, če živiš v garsonjeri na 40 m2 z majhnimi otroki, ki jih razganja od neporabljene energije, pa jih ne moreš spustiti, da bi se »zdivjali« in srečali z vrstniki.
Pa so se našle bistre glave, ki so s pomočjo sodobnih tehnologij v naša stanovanja pripeljale številne načine sprostitev in spodbujanja. Marsikatero stanovanje se je spremenilo tudi v občasno telovadnico in številni vaditelji ponujajo brezplačno vodeno telesno vadbo, ki se jo lahko izvaja tudi v manjših prostorih. Vrstijo se nasveti, kako lahko ob pomanjkanju nakupovalnih možnosti kljub vsemu poskrbimo, da se prehranjujemo zdravo. Ne nazadnje pa se s pomočjo teh tehnologij ljudje med seboj povezujejo in spodbujajo.
Nič ne bo več tako, kot je bilo. Sodobna »kuga« nam je drastično spremenila naše življenjske navade. Ampak, po 30 letih lahko v New Delhiju znova vidijo himalajske vršace. Onesnaženost zraka se je bistveno zmanjšala, v Beneških kanalih znova plavajo ribe, tudi v mestu se sliši petje ptic, ker je manj prometnega hrupa.
Morda pa nam je virus omogočil, da ponovno razmislimo kaj so prave vrednote ponovno in spoznamo, da pehanje in hlastanje za dobičkom ter potrošništvo nista ravno prava cilja; da bi morali živeti bolj umirjeno, upočasniti tempo in prisluhniti tudi potrebam našega okolja.
Tudi čist zrak je vrednota. Sreča in zadovoljstvo v veliki večini nista pogojena z materialnimi dobrinami, ampak bistveno bolj s tem, da si izpolnjujemo drobna veselja, ki jih ob stalnem hitenju sicer niti opaziti ne znamo več. Res – modro bi bilo, da bi prevrednotili vrednote in uspešnosti države ne bi več merili z rastjo bruto družbenega dohodka, ampak s porastom zadovoljstva državljanov in »srečnostjo« ljudi!