Izjava za javnosti
Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije se že več let ukvarja tudi s skrbjo za otroke s prirojenimi srčnimi napakami (tako je izdalo prvi dve poljudni brošuri za otroke oziroma njihove starše v slovenskem jeziku, pripravilo vrsto predavanj na to tematiko, pripravilo paket prisrčno dobrodošli za vse, ki se rodijo s prirojenimi srčnimi napakami, pomagalo z nasveti staršem….). Društvo je član ECHDO (European Congenital Heart Disease org. – Evropske organizacije za prirojene srčne napake). Prav v sodelovanju z organizacijo ECHDO poskušamo prenesti primere dobre prakse skrbi za otroke s prirojenimi srčnimi napakami v Slovenijo.
Ne moremo pa nemo spremljati razpadanja sistema skrbi za otroke s prirojenimi srčnimi napakami, še posebej zato, ker smo v preteklih letih vse skozi s svojimi stališči zagovarjali celovite rešitve tega vprašanja.
Problem je tako velik, da je že postal nacionalen (v resnici je to že dolgo), pa čeprav večina tega še vedno ne priznava, ali se tega ne zaveda. Pristojni so ga pometali pod preprogo tako uspešno, da smo že skoraj dosegli najnižjo možno točko v skrbi za tako občutljivo populacijo in njihove sorodnike. Res je, da so nekateri centri v Evropi tudi propadli ob večjih ali manjših aferah, vendar ne poznamo primera, da bi se sesul program na nacionalni ravni.
Zdaj ni čas za obtoževanje in iskanje krivcev (to naj opravijo pristojni brez pranja perila v javnosti), ampak je čas za takojšnje poteze.
Zdravstvena obravnava mora biti kompleksna (kardiologija, intenziva, kardiokirurgija in vse kar sodi poleg), ne pa parcialna, kot je bila v preteklosti in kar je privedlo do postopnega kolapsa posamezne dejavnosti, na koncu pa do popolnega sesutja sistema. Takoj je treba pripeljati ustrezne kadre iz tujine (ker domačih ni, se zavedamo, da bo za to potrebno veliko denarja), in sicer tako, da bo omogočena kompleksna obravnava prirojenih srčnih napak (ne smemo se slepiti, da lahko vse nosečnice in novorojenčke, pri katerih je postavljen sum za prirojene težave s srcem, lahko peljemo na preglede v tujino – mnogi težko bolni novorojenčki potrebujejo zdravljenje takoj in tu, sicer ne bodo preživeli) in hkrati domače zdravnike poslati na usposabljanje v tujino. In jasno povedati, da bo to trajalo več let. Za kadre iz tujine bo sedaj treba poskrbeti tudi prevajalce (kadre z ustreznim znanjem našega jezika bo v tujini zdaj zelo težko najti).
Vse izjave o varnosti pacientov, so za nas navadno zavajanje javnosti, če ne že čista laž, ki bo dolgoročno pripeljala do še večje katastrofe. O tem je vse povedalo že znano (in pozabljeno) poročilo mednarodne komisije.
Podpiramo koncept ustanovitve Inštituta, vendar ta brez kadrov ne bo mogel uspešno delati.
Ne povezujmo stanja na področju zdravljenja prirojenih srčnih napak s krizo v zdravstvenem sistemu oziroma z izostalo zdravstveno reformo. Za nas je to rezultat katastrofalnega vodenja in popolne odsotnosti strategije razvoja tega pomembnega področja zdravljenja, ki se lahko zgodi v vsakem sistemu (glej Bristol case in druge), v konkretnem primeru pa je to pripeljalo do Ljubljana case-a.
Društvo posebej izpostavlja, da se civilna družba ne sme mešati v strokovne zadeve, še manj pa dnevna politika.
Žal je vsa ta leta imela doslej pomembno vlogo pri sprejemanju povsem zgrešenih odločitev predvsem politika, in to tako na ravni države kot znotraj UKC Ljubljana. Zato poudarjamo, da mora politika pogoltniti tudi grenko pilulo odgovornosti za svoje diletantske odločitve pri reševanju tega problema. Skratka povsem nesprejemljivo je vmešavanje politike. In še kar ni videti konca tega, nekateri bi celo v tej situaciji sklicevali parlamentarne seje. Politika je že do sedaj naredila več škode, kot koristi.
Od vladajočih pričakujemo, da v soglasju s stroko in civilno družbo postavijo temelje sistema, od tu naprej pa kot temu rečemo: roke proč. Nabiranje političnih točk je gnusno in povsem zavrženo dejanje.
V Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije podpiramo prof. dr. Gregoriča, da reši, kar se še lahko reši, samo pustiti mu je treba, da s svojo ekipo pripelje zamisli do konca.
Kontakti:
Pim. Matija Cevc, dr. med.: [email protected]
Franc Zalar: [email protected]
Petra Aleš: [email protected]