Piše asist. dr. Miha Čerček, dr. med., Klinični oddelek za kardiologijo, Interna klinika, UKC Ljubljana
V času pandemije kovid-19 se vsi soočamo s socialno izolacijo, mnogi so v karanteni, številni so zboleli. Marsikdo, ki bi potreboval zdravniško oskrbo, je ne poišče, ker se boji okužbe. V primeru srčnega infarkta je to lahko usodno.
Srčni infarkt je eden glavnih vzrokov obolevnosti in umrljivosti v razvitem svetu
Srčni infarkt nastane kot nenaden zaplet koronarne bolezni srca. Pri tem aterosklerotični plak v steni koronarne arterije poči, kar povzroči takojšen nastanek krvnega strdka, ki zamaši koronarno arterijo. Del srčne mišice, ki ni prekrvljen, odmre. Področje odmrlega dela srčne mišice nadomesti brazgotina iz vezivnega tkiva, kar se lahko kaže kot popuščanje srca. Obsežna prizadetost srčne mišice lahko povzroči tudi nenadno smrt. Obseg srčnega infarkta je odvisen od časa trajanja, ko srčna mišica ni prekrvljena. Dalj časa bo trajala zapora koronarne arterije, bolj obsežen bo srčni infarkt.
Na voljo imamo učinkovito zdravljenje s perkutanim posegom na prizadeti koronarni arteriji, pri katerem mesto zapore odpremo s pomočjo balončka in/ali vstavitvijo žilne opornice. Najboljše rezultate zdravljenja dosežemo, če je od pojava bolečine minilo le nekaj ur. V primeru, da je od pojava bolečine minilo več kot 48 ur, pa tako zdravljenje ne prinaša več nobene koristi, oziroma je lahko zaradi možnih zapletov celo škodljivo in zato ni indicirano.
Virusne okužbe dihal lahko sprožijo nastanek srčnega infarkta
Znano je, da lahko virusne okužbe dihal sprožijo nastanek srčnega infarkta. Pri tem igra vlogo več dejavnikov, od sistemskega vnetnega odziva, spremenjenih lastnosti strjevanja krvi, do povečane potrebe po kisiku v srčni mišici ob okužbi.
Ob okužbi z virusom influence, ki povzroča gripo, je relativno tveganje za pojav srčnega infarkta povečano za 6-krat, ob okužbi z respiratornim sincicijskim virusom pa za 3,5-krat.
Zato smo pričakovali precejšnje število srčnih infarktov povezanih z okužbo z virusom SARS-CoV-2. Presenetili so nas prvi podatki iz severa Italije, Španije in kasneje tudi ZDA, ki so kazali na izrazit upad pojava srčnih infarktov v času prvega vala pandemije kovid-19. Hkrati so poročali o povečanju pojava nenadnih zastojev srca izven bolnišnice. Prevladuje mnenje, da srčnih infarktov ni bilo manj, temveč da so pacienti redkeje poiskali zdravniško pomoč zaradi strahu pred okužbo. Tudi v UKC Ljubljana smo v marcu in aprilu letos obravnavali za 21 % manj bolnikov s srčnim infarktom kot v enakem obdobju lani. Istočasno smo beležili približno 2-kraten porast hospitalne umrljivosti bolnikov s srčnim infarktom, predvsem na račun poznega prihoda v bolnišnico.
Zato velja ob začetku drugega vala epidemije kovid-19 poudariti, da 24-urna medicinska oskrba bolnikov s srčnim infarktom deluje nemoteno, kljub siceršnji preobremenjenosti zdravstvenega sistema. Prav tako je v največji možni meri zagotovljeno, da se poti bolnikov z in brez kovid-19 ne križajo.
V primeru pojava nenadne močne tiščoče/stiskajoče bolečine v prsnem košu ali izrazito težke sape je zato še vedno najbolj pomembna takojšnja aktivacija urgentne ekipe.
Zapomnimo si, da v primeru srčnega infarkta zamujeni čas škodi srčni mišici in ogroža življenje.
Ne odlašajte in nemudoma poiščite pomoč!
