Program Alkohol skozi rožnata očala

Objavljeno

Sporočilo za javnost

Program »Alkohol skozi rožnata očala« opozarja na potrebo po sistemski podpori za dvig znanja na področju rabe alkohola v času nosečnosti

Ljubljana, 23. oktober 2025 – Slovensko združenje za kronične nenalezljive bolezni je skupaj z NIJZ in Mladinsko zvezo Brez izgovora Slovenija v okviru programa Alkohol skozi rožnata očala[1], ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje RS, na novinarskem zajtrku predstavilo ključne ugotovitve raziskav, ki opozarjajo na sistemsko podporo za dvig znanja na področju rabe alkohola pri ranljivih skupinah, še posebej ženski v rodni dobi, nosečnic in doječih mater. Program izpostavlja pomen strokovnega, premišljenega in odgovornega komuniciranja o posledicah rabe alkohola ter krepitev javne zavesti o tveganjih, povezanih s fetalnimi alkoholnimi motnjami.

Alkohol (etanol) je psihoaktivna snov, ki vpliva na zaznavanje, razpoloženje in vedenje ter lahko vodi v zasvojenost. Škodljivo deluje na živčevje, prebavila, srce, ožilje in druge organe, povečuje pa tudi tveganje za nastanek več kot 200 bolezni, poškodb, rakavih obolenj in drugih kroničnih nenalezljivih bolezni.[2] Še posebej je škodljiva raba alkohola v času nosečnosti, saj lahko negativno vpliva na razvoj ploda, še posebej na razvoj možganov, ker alkohol preko plodovnice prehaja direktno v kri ploda, zaradi manjše sposobnosti presnove alkohola pa v telesu ploda ostane dlje časa.[3] 

Alkohol skozi rožnata očala – razumevanje vpliva alkohola z vidika ženskega zdravja in družbene odgovornosti

Cilj programa je ozaveščanje in opolnomočenje posameznikov – zlasti žensk in mladih – za kritično razumevanje vpliva alkohola na zdravje, družbene odnose in kulturo, v kateri živimo. Program povezuje zdravstvene strokovnjake, nevladne organizacije in medije pri ustvarjanju okolja, ki spodbuja bolj zdrave življenjske izbire in zmanjšuje škodo zaradi alkohola.

Program naslavlja ključne vidike rabe alkohola med ženskami, pri čemer poudarja:

  • pomen zdravstvene pismenosti in informiranega odločanja o tveganjih,
  • prepoznavanje in preprečevanje motenj iz spektra fetalnih alkoholnih motenj [FASD]2,
  • ozaveščanje zdravstvenih delavcev o vlogi alkohola v reproduktivnem zdravju,
  • ter razumevanje vpliva sodobnega oglaševanja, ki vse pogosteje ciljno nagovarja ženske.

Raziskavi razkrivata potrebo po sistemski podpori za dvig znanja na področju rabe alkohola v času nosečnosti

Dve v nedavno izvedeni raziskavi – med ženskami in med zdravstvenimi delavci – sta ponudili dragocen vpogled v trenutno stanje znanja, odnosov in praks v povezavi z rabo alkohola. Rezultati raziskave med ženskami[4] kažejo, da slovenske ženske v veliki večini prepoznavajo tveganja, ki jih prinaša raba alkohola, in se zavedajo, da v nosečnosti ni varne količine alkohola. Kar dve tretjini anketiranih meni, da bi morale ženske z abstinenco začeti že pred zanositvijo.

Kljub temu pa raziskava razkriva pomembno pomanjkljivost – večina anketirank je prvič slišala za pojem FASD (motnje fetalnega alkoholnega spektra), kar kaže, da je tema v slovenskem javnem prostoru še vedno premalo prepoznana.

Tudi raziskava med zdravstvenimi delavci[5] je pokazala, da obstajajo velike razlike med priporočili in dejansko prakso svetovanja. Čeprav večina strokovnjakov nosečnicam in ženskam v rodni dobi svetuje abstinenco, rezultati kažejo, da je o tveganjih, povezanih z alkoholom, pogovor v praksi pogosto redek.

Rezultati raziskave so pokazali, da večina zdravstvenih delavcev nosečnicam svetuje abstinenco, vendar pri tem obstajajo razlike v pristopih in doslednosti priporočil. Kar 74 % zdravstvenih delavcev svetuje nosečnicam, naj alkohola med nosečnostjo sploh ne uporabljajo, 5 %svetuje izogibanje predvsem v prvem trimesečju, 14 % pa ne daje posebnih nasvetov glede uporabe alkohola. Takšna raznolikost v svetovanju poudarja potrebo po enotnih strokovnih smernicah in jasni komunikaciji o tveganjih, povezanih z alkoholom v nosečnosti.

Kljub večinskemu priporočanju abstinence raziskava razkriva, da pogovori o tveganjih pogosto niso sistematični. Ko gre za opozarjanje na konkretne posledice, kot so motnje fetalnega alkoholnega spektra (FASD), raziskava kaže, da le 65 % zdravstvenih delavcev nosečnicam omeni tveganje za nastanek FASD kot posledico uživanja alkohola v nosečnosti, medtem ko 35 % tega ne omeni.

Raziskava je dodatno pokazala, da večina zdravstvenih delavcev v svoji praksi ne izvaja diagnostike FASD, kar kaže na sistemske ovire. Med glavnimi razlogi so: pomanjkanje specifične usposobljenosti za diagnosticiranje FASD (75 %), pomanjkanje časa (43 %), prepričanje, da diagnostika ne bi spremenila izida za otroka ali mladostnika (14 %) in drugi razlogi (6%).

Ti podatki kažejo na nujno potrebo po sistemski podpori, dodatnem usposabljanju in razvoju enotnih strokovnih smernic, ki bi zdravstvenim delavcem omogočile dosledno in učinkovito svetovanje o rabi alkohola ter prepoznavanje in obravnavo FASD.

Rezultati obeh raziskav jasno opozarjajo, da je potrebno več vlaganja v ozaveščanje javnosti o FASD ter izobraževanje zdravstvenih strokovnjakov, ki so prvi stik z ženskami v rodni dobi. Le z usklajenim pristopom, ki združuje javnozdravstveno komunikacijo in strokovno podporo, bo mogoče zmanjšati tveganja in preprečiti posledice, ki jih lahko povzroči uživanje alkohola v nosečnosti.

Oglaševanje alkohola v Sloveniji: subtilne strategije in prikrite oblike vplivanja

V nadaljevanju programa je bila izvedena poglobljena analiza vpliva oglaševanja alkoholnih pijač v Sloveniji, s poudarkom na treh vidikih:

  1. terenska analiza prisotnosti oglasov v desetih slovenskih mestih,
  2. analiza digitalnega oglaševanja prek vplivnic na družbenih omrežjih,
  3. analiza vsebin na spletnih portalih za ženske.

Rezultati kažejo, da je oglaševanje alkohola v javnem prostoru še vedno zelo prisotno, pogosto na izpostavljenih mestih, kot so plakati, hladilniki in senčniki v lokalih. Sporočila, kot so »Uživaj trenutek« ali »Živijo življenje«, alkohol predstavljajo kot sredstvo za sprostitev, socialno povezanost in emocionalno ugodje.

V digitalnem prostoru vplivnice pogosto prikazujejo alkohol kot del vsakdanjih družabnih trenutkov, kar ustvarja občutek glamurja in normalizacije pitja. Prisotnost blagovnih znamk v takih objavah, povezanih z zabavo, sprostitvijo in samopodobo, povečuje prepoznavnost alkohola in zmanjšuje zavedanje o tveganjih. Na spletnih portalih za ženske je alkohol pogosto predstavljen kot eleganten in družbeno sprejemljiv element kulinarične in kulturne identitete.

»Takšne komunikacijske prakse ustvarjajo ambivalentno podobo alkohola – kot družbeno sprejemljivega, a hkrati nevarnega izdelka – kar otežuje jasna javnozdravstvena sporočila«, opozarja Franc Zalar, predsednik Slovenskega združenja za kronične nenalezljive bolezni. Rezultati jasno kažejo, da subtilne oblike oglaševanja, ki temeljijo na čustvenih in identifikacijskih pristopih, vplivajo na vedenjske vzorce, zlasti med ženskami in mladimi.

Nujna je regulacija digitalnega oglaševanja alkohola

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) ob tem opozarjajo, da digitalno trženje alkoholnih pijač v Sloveniji pogosto presega meje samoregulacije industrije. Kot poudarjajo, so digitalne platforme preplavljene s prikritimi oblikami oglaševanja, ki ciljno nagovarjajo ranljive skupine, predvsem mlade.

»Samoregulacija alkoholne industrije se je izkazala za neučinkovito. Za zaščito mladih so potrebne sistemske omejitve digitalnega marketinga, skladne z globalnim akcijskim načrtom Svetovne zdravstvene organizacije na področju alkohola do leta 2030,« izpostavlja Urška Erklavec, vodja Službe za nevladne organizacije na NIJZ.

Opozarjajo tudi, da trženje alkoholnih pijač ni osamljen pojav – podobne prakse se pojavljajo pri energijskih pijačah, nezdravi hrani in nikotinskih izdelkih, ki prav tako ciljajo na mlade. Sodobne oblike oglaševanja, zlasti na družbenih omrežjih, ustvarjajo občutek normalizacije teh izdelkov, zato je pomembno, da mladi znajo prepoznati prikrite oblike oglaševanja in o njih kritično razmišljati.

Mladi kot soustvarjalci rešitev: pot k odgovorni družbi

Eden ključnih poudarkov programa Alkohol skozi rožnata očala je pomen vključevanja mladih v oblikovanje alkoholne politike in preventivnih pristopov. Mladi niso zgolj ciljno občinstvo, temveč morajo postati soustvarjalci rešitev – kot raziskovalci, ustvarjalci vsebin in sogovorniki pri oblikovanju ukrepov, ki ščitijo njihovo zdravje. »Strašenje in moraliziranje nista učinkovita pristopa. Mladi morajo razviti veščine, ki jih opolnomočijo za prepoznavanje manipulativnih marketinških praks in za sprejemanje zdravih odločitev. Pomembno je tudi delo s starši in njihov angažma pri vzpostavljanju primernega odnosa do alkohola, kar zadnje čase izpostavljajo tudi mladi sami,« poudarja Manca Kozlovič, predsednica Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija.[6]

Mladi sodelujejo tudi kot raziskovalci stanja dostopnosti alkohola in tobaka mladim, preko metode skriti nakupi. Manca Kozlovič izpostavlja, da »rezultati letošnjih skritih nakupov kažejo, da odstotek dostopnosti tobačnih izdelkov pada (v letu 2025 je bil ta 38%), pri alkoholu še vedno ostajamo na 51,8%. To pomeni, da je alkohol med mladimi torej še vedno bolj normaliziran kot tobak.«

Poudarjamo, da je sodelovanje med javnimi institucijami, nevladnimi organizacijami, šolami in mediji ključno za gradnjo okolja, ki spodbuja kritično mišljenje, samostojnost in zdrav življenjski slog. Odgovorno komuniciranje o ničelni toleranci do alkohola z vidika javnega zdravja ni le vprašanje zdravja, temveč tudi kulture, vrednot in družbene odgovornosti. Z znanstveno utemeljenimi sporočili, regulacijo oglaševanja in vključevanjem mladih v oblikovanje politik lahko Slovenija postane zgled države, ki postavlja zdravje žensk, otrok in družin v središče svojih odločitev.

Za dodatne informacije in pojasnila smo vam na voljo na telefonski številki 031 880 520 (Matej Košir) ali e-poštnem naslovu [email protected].

Lep pozdrav,

  • Franc Zalar, predsednik zKNB in podpredsednik Društva za zdravje srca in ožilja
  • Urška Erklavec, vodja Službe za nevladne organizacije na NIJZ
  • Manca Kozlovič, predsednica Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija
  • Matej Košir, direktor Inštituta »Utrip« in vodja mreže »Preventivna platforma«
  • David Razboršek, direktor Zavoda Vozim
  • mag. Nataša Jan, direktorica Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije
  • Neža Polh, generalna sekretarka Slovenske zveze za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo
  • Tomaž Gorenc, direktor Inštituta za zdravje in okolje

[1] https://sncda.si/roznata-ocala/

[2] https://nijz.si/zivljenjski-slog/alkohol/

[3] https://nijz.si/zivljenjski-slog/alkohol/naj-se-vsako-novo-zivljenje-zacne-brez-alkohola/

[4] V raziskavi med ženskami je sodelovalo 315 žensk iz vseh slovenskih regij, največ iz osrednjeslovenske (26 %), sledijo podravska (15 %), savinjska (11 %) in gorenjska regija (10 %). Večina udeleženk je bila starejših od 40 let (44 %), 30 % starih 31–40 let, 24 % starih 21–30 let, medtem ko je bil delež mlajših od 20 let minimalen (1 %).

[5]  V raziskavi med zdravstvenimi delavci je sodelovalo 65 respondentov, ki prihajajo iz vseh slovenskih regij, z izjemo Koroške, kjer odgovorov ni bilo. Največ jih prihaja iz gorenjske regije (31 %), sledijo osrednjeslovenska (22 %), savinjska (12 %) in goriška regija (11 %).

[6] https://nijz.si/zivljenjski-slog/alkohol/ucitelji-starsi-in-drugi-odrasli-naj-mladostnike-spodbujajo-k-nepitju-alkohola/