Piše Jasmina Bevc, Zveza potrošnikov Slovenije
Prodajni avtomati predstavljajo še neizkoriščen potencial za spreminjanje prehranskih navad prebivalcev k bolj zdravim izbiram.
Raziskave, izvedene v 2016 in 2018 so pokazale, da ponudba v prodajnih avtomatih, ki so dostopni študentom oziroma obiskovalcem zdravstvenih in socialno varstvenih ustanov, ne zagotavlja dovolj zdravih izbir. Kar 48% anketiranih nakupuje iz prodajnih avtomatov sladke prigrizke. V prodajnih avtomatih, celo v zdravstvenih domovih in bolnišnicah, ki naj bi predstavljale zgled na področju ohranjanja javnega zdravja, prevladujejo prigrizki in pijače z nizko hranilno vrednostjo ter visoko vsebnostjo kalorij, maščob, soli in sladkorja.
Priporočila za polnjenje prodajnih avtomatov
Priporočila za polnjenje prodajnih avtomatov naj bodo del razpisnih pogojev, ki jih inštitucije postavijo lastniku oziroma upravljalcu avtomata.
Fakultete ter zdravstveno in socialno varstvene ustanove so avtonomne inštitucije, a bi hkrati morale biti vzor na področju zdrave prehrane. Ministrstvo za zdravje zato v okviru izvajanja nacionalnega programa Dober tek Slovenija s sofinanciranjem programa Veš, kaj ješ izbira = Moja izbira, izvaja ukrepe za več zdravih izbir na prodajnih avtomatih.
V programu sodelujemo ZPS, Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede ter Društvo za Zdravje srca in ožilja Slovenije. Partnerji na programu Veš, kaj ješ izbira = Moja izbira smo s tem namenom pripravili Priporočila za polnjenje prodajnih avtomatov, ki z definiranjem skupin oziroma kategorij izdelkov določajo vsebino prodajnih avtomatov in omejujejo delež manj primernih živil.
Z vključitvijo priporočil za polnitve prodajnih pogojev bi uporabnikom avtomatov omogočili več zdravih izbir, torej izdelkov z ustreznejšo sestavo(bolj) ustreznim prehranskim profilom in primernejšo količino izdelka (manjšimi porcijami npr. sendvičev, manjše embalaže pijač z dodanim sladkorjem ipd.).
Naš cilj je, da imajo študentje, obiskovalci bolnišnic in socialno-varstvenih zavodov, kot tudi pacienti in zaposleni, možnost izbrati tudi zdravo ponudbo v avtomatih in sicer na način, da se v razpise za ponudnike avtomatov vnesejo pogoji glede ponudbe.
V Priporočilih so tako živila razvrščena v dve glavni kategoriji: hrana in pijača, znotraj katerih so živila razvrščena po mednarodno priznani kategorizaciji.
Določena so merila za vključitev/izključitev navedenih kategorij živil na podlagi prehranskega profila, energijske gostote in mase. Deleži izbranih kategorij so definirani tako, da je mogoč nadzor oziroma preverjanje upoštevanja Priporočil. Vmesen prigrizek (malica), iz avtomata, po katerem največkrat posežemo , naj ne bi pokril več kot 10 – 15 odstotkov dnevnih energijskih potreb, zato so v priporočilih omejene tudi porcije nekaterih izdelkov, ki so sicer primerni za malico, a v manjših količinah. Pri nekaterih kategorijah živil, kjer so na voljo boljše in slabše alternative živil, smo izbiro omejili z najvišjimi dovoljenimi vsebnostmi skupnih sladkorjev in maščob.
Priporočila za polnjenje prodajnih avtomatov delež “manj zdrave ponudbe”, kot so na primer slaščice, sladke pijače, prigrizki z večjo vsebnostjo soli in maščob ipd. omejujejo na 20 odstotkov ponudbe prodajnega avtomata. Skladno s Priporočili bodo prednost dobili na primer oreški in suho sadje, žitne tablice, različni manj slani krekerji in sendviči z manj mastnimi nadevi in več zelenjave.
Opomba: Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije kot partner sodeluje pri projektu Veš kaj ješ, v koordinaciji ZPS, ki je tudi vir tega prispevka.