Življenjska statistika Slovenije kaže v zadnjih desetletjih zelo optimistične in spodbudne podatke, saj se je od leta 1998 do 2021 umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni tako med moško kot žensko populacijo zmanjšala kar za 57 % (samo v zadnjih 10 letih t.j. od leta 2012 do 2021 za 25 % med moškimi in 24 % med ženskami). Tudi poprečna starost umrlih se je npr. od leta 1988 do leta 2021 zvišala za skoraj 10 let (leta 2021 je bila med moškimi 74,6 let in med ženskami 82,2 leti).
Je to odraz zdravja slovenskega prebivalstva
Je to res odraz zdravja slovenskega prebivalstva in se s tem podatkom res lahko hvalimo in rečemo, da smo »nepremagljivi«? Nisem čisto prepričan.
Prva streznitev je že to, da se stopnja prezgodnje umrljivosti v zadnjih letih ni prav nič zmanjšala in srčno-žilne bolezni predstavljajo kar 15 % prezgodnjih smrti. Ti podatki nedvoumno kažejo na to, da imamo v Sloveniji, kljub našemu stalnemu pritoževanju in kritikam o katastrofalnem zdravstvu in razpadu zdravstvenega sistema, še vedno kar dobro delujoče zdravstvo. Zdi se namreč, da so ti podatki odraz kakovosti zdravstva in, na žalost, ne osveščenosti prebivalstva za zdrav življenjski slog in premagovanje dejavnikov tveganja. Kar nekaj podatkov govori v prid tega, da na področju preventive nismo dovolj učinkoviti. Naj opozorim le na nekaj zelo zaskrbljujočih dejstev.
Delež debelih odraslih se je v zadnjih 12 letih dramatično povečal (med moškimi jih je bilo leta 2008 debelih 18,5 %, med ženskami 15,6 %, leta 2020 pa je bilo debelih moških kar 21,5 % (porast za 37,5 %) in žensk 17,4 % (porast za 11,5 %). Prekomerno prehranjenih pa je bilo leta 2020 skoraj 40 % prebivalcev Slovenije. S 26 % 15-letnih fantov in 16 % 15-letnih deklet, ki so imeli čezmerno telesno maso ali so bili debeli, pa se je Slovenija v letu 2018 uvrstila na 5. mesto med državami Evropske unije (v obdobju COVID-a so bili podatki za mladostnike še slabši). Tudi glede redne telesne dejavnosti se v Sloveniji ne moremo ravno hvaliti saj je v letu 2020 le 50 % moških in 44 % žensk v starostni skupini 18–64 let dovolj telesno aktivnih, da to omogoči dodatno korist za zdravje. Se je pa delež prebivalcev Slovenije, ki redno hodi, v letu 2020 nekoliko zvišal v primerjavi z letoma 2012 in 2016 in znaša 51%.
In kako je s škodljivimi navadami. Zelo zaskrbljujoče! Glede škodljivega pitja alkohola moramo biti zaskrbljeni, saj je poprečna poraba čistega alkohola na prebivalca Slovenije kar 10,62 litra (od leta 2013 se je povišala za 1 liter) in med odraslo populacijo pije alkohol tvegano ali škodljivo 65 % moških in 45 % žensk, kar 70 % mladostnikov do 15 leta pa je že pilo alkohol!
Kaj pa tobak? 21% moških in 18 % žensk je rednih kadilcev, dodatnih 20 % moških in 14 % žensk pa je izpostavljenih pasivnemu kajenju. Skrbi pa tudi to, da je 29 % mladostnikov že poskusilo s kajenjem in jih 5 % redno vsakodnevno kadi. Naj samo pripomnim, da zaradi kajenja tobaka vsak teden v Sloveniji umre 60 oseb.
Glede na povedano ne preseneča, da se je v zadnjih 8 letih število pregledov v specialistični dejavnosti povečala za 5 %, od tega pa znašajo internistični pregledi 23 %. To kaže na to, da je tudi srčno-žilnih bolezni vse več, in je dejansko zmanjšana umrljivost zaradi teh bolezni posledica boljše zdravstvene obravnave in na žalost ne zaradi preventive.
Kaj lahko storimo in je potrebno storiti
Verjetno se marsikdo sprašuje, čemu je bil potreben tako dolg »uvod« in predstavitev teh podatkov. Gre namreč za to, da smo v letošnjem marcu na letni skupščini Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije potrjevali tudi smernice delovanja za naslednje obdobje. Temeljno vodilo, kot vsa leta doslej, bo tudi v prihodnje ozaveščanje prebivalcev Slovenije o nujnosti zdravega življenjskega sloga. To bomo skušali doseči tako z svetovanji in pogovori z našimi člani (svetovalnice, meritve itd.) kot tudi s programi ozaveščanja o pomenu zdravega življenjskega sloga (predavanja, opozorila o posameznih bolezenskih entitetah kot je npr. srčno popuščanje, možganska kap, Dan žil, Svetovni dan srca …).
Ciljna populacija bodo tako odrasli kot tudi otroci in mladostniki. Z osveščanjem je namreč treba začeti že v otroštvu in vztrajati tudi v odrasli dobi in starosti. Vsak dejavnik tveganja, ki neobvladan vodi v bolezen, lahko z ustreznim načinom življenja in zdravljenjem premagamo oz. obvladamo ter preprečimo njegove zaplete. To pa zagotavlja izboljšano kakovost življenja v starosti. Če želimo, da se zdravstveno stanje prebivalcev Slovenije izboljša, bomo morali biti v naslednjih letih bistveno bolj aktivni in ambiciozni ter prodorni.
Pri tem bo potrebno sodelovanje prav vsakega člana društva. Dobri zgledi namreč vlečejo. Ključno se mi zdi, da bo potrebno naše sodržavljane prepričali, da je vsak za svoje zdravje odgovoren sam, in da mora zato tudi za svoje zdravje poskrbeti predvsem sam. Zdravniki, zdravstveno osebje in zdravstveni sistem jim lahko pri tem le pomaga z zgledi in nasveti ter predpisom potrebne terapije. A tudi pri tem velja, da zdravilo, ki ga ne zaužijemo, ne more pomagati. Bistveno bo potrebno izboljšati tudi sodelovanje in zaupanje med zdravstvenimi delavci (zlasti zdravniki) in bolniki, saj je zaupanje temelj uspešnega zdravljenja in ozdravljenje.
Prvič objavljeno v Reviji za srce, februar 2024
Foto: Pexels