Prehrana in odpornost

Sedanja pandemija Covid-19, bolezni, ki jo povzroča SARS-Cov-2, je ponovno izpostavila pomen dobre imunosti in vlogo, ki jo ima uravnotežena prehrana pri tvorbi in ohranjanju odpornosti.

Medsebojna povezava med prehrano in imunost je bila znana že pred mnogo stoletji. Fetalno in programiranje delovanje ščitnice novorojenčkov kažejo, da ima zgodnje okolje dolgotrajne vplive na imunost in tveganje za bolezni v odrasli dobi. Uravnoteženost med patogeno in koristno mikrobioto v času otroštva in mladosti je pomembna za zdravje prebavnega trakta, vključno z zaščito pred patogeni (mikrobi in virusi, ki povzročajo bolezni), uničevanje patogenov, tvorbo hranil (tvorbo vitamina K), spodbujanje angiogeneze in uravnavanje shranjevanja maščobe. Ta prirojena imunost predstavlja splošno zaščito pred splošnimi povzročitelji bolezni.

Slika 1: Levkociti (bele krvničke) napadajo virus.

Med odraščanjem, v odrasli dobi in starosti pa se pojavi tudi pridobljena imunost, ki deluje proti specifičnim virusom, bakterijam ali drugim škodljivim snovem. Pridobljena imunost spodbuja limfocite (bele krvničke v krvi), da tvorijo protitelesa (antigeni), ki se lahko borijo proti tujim snovem. Pri naslednji izpostavljenosti telesa tem škodljivim snovem bodo ti antigeni dovolili telesu, da se odzove z močnejšim, še bolj specifičnim odgovorom, kar imenujejo imunološki spomin. Na tem principu temeljijo različna cepljenja.

Za močan imunski sistem je pomembna zdrava in uravnotežena prehrana ter ohranjanje zdravega življenjskega sloga

To je prehrana, ki je bogata z zelenjavo in sadjem, beljakovinsko hrano in polnozrnatimi žiti, poleg ustrezne prehrane pa moramo poskrbeti tudi za ohranjanje zdravega življenjskega sloga (npr. telesna dejavnost, nekajenje, zadostno spanje, uravnavanje stresa, itd).

V normalno delovanje imunskega sistema je vključeno veliko hranil, zato je zelo pomembno, da se vsak dan uživa raznolika hrana z veliko različnimi hranili in na ta način podpira delovanje imunske funkcije. Za izboljšanje imunosti so predvsem pomembne nekatere aminokisline, (kot so arginin, glutamin in esencialne aminokisline, ki jih naše telo ne more samo tvoriti in jih moramo zato dobiti s hrano), linolna kislina, omega-3 maščobne kisline, železo, vitamin A in karotenoidi, folna kislina, vitamin B6, vitamin B12, vitamin C, vitamin D3 in vitamin E ter krom, magnezij, mangan, selen in cink. Potrebne količine vseh teh hranil so zelo majhne in se običajno pridobijo z raznovrstno prehrano. Pretiravanje z uživanjem kateregakoli hranila lahko negativno vpliva na delovanje imunskega sistema (npr. preveč železa, cinka, vitamina E in večkrat nenasičenih maščobnih kislin moti delovanje imunskega sistema, še posebej, če se ta hranila daje »v žilo« ali v telesna tkiva; preveč kalcija moti delovanje levkocitov itd.).

Slika 2: Esencialnih aminokislin naše telo ne more pridelati samo, zato jih moramo dobiti s hrano.

Prehrana in Covid-19

Obstoječa priporočila za preventivno prehrano pred okužbo s Covid-19 v Evropski uniji, Kanadi in nekaterih zdravstvenih ustanov v ZDA (npr. Univerza Harvard) izrecno svarijo, da ne obstaja nobeno posamično živilo, prehransko dopolnilo ali naravno zelišče, ki bi lahko preprečevalo okužbo s Covid-19. Prodaja in reklamiranje ali zavajanje, da izdelki (živila, prehranska dopolnila in zelišča) preprečujejo, zdravijo ali ozdravijo Covid-19, je kaznivo dejanje.

Do sedaj ni znano, da bi se Covid-19 prenašal s katerokoli hrano. Potrebno pa se je pri nakupu, pripravi in serviranju hrane držati higienskih ukrepov, med katerimi je najbolj pomembno umivanje rok in socialna distanca, čiščenje in razkuževanje delovnih površin, ki so prišle v stik z embalažo ali samo hrano, preprečevanje križnih kontaminacij med kuhano in surovo hrano, pranje sveže zelenjave in sadja pod tekočo vodo ter kuhanje hrane do priporočene notranje temperature.

Tudi za tiste osebe, ki so prišle v stik s koronavirusom in so v samoizolaciji, je pomembno, da uživajo uravnoteženo zdravo prehrano in dovolj pijejo. Pomembno je, da jedo in pijejo, pa čeprav nimajo apetita. V kolikor imajo specifične prehranske potrebe (razne diete, ki so jih predpisali zdravniki, dietetiki ali medicinske sestre) naj še naprej sledijo navodilom za hranjenje, ki so jim ga dali zdravstveni delavci.

Piše: Maruša Pavčič