Piše: prim. Boris Cibic, dr. med.
Že pri bežnem pregledu učbenikov o novih odkritjih in iznajdbah skozi celotno zgodovino človeštva ni težko ugotoviti, da si le te sledijo nekako skokovito z vmesnimi , včasih tudi dolgimi, zatišji. Morda niti še ne poznamo pravih vzrokov zakaj je tako. Lahko jih je več. Vojne, klimatske spremembe, epidemije različnih bolezni? Je morda danes drugače? Imam dve hčeri, ki sta si po starosti narazen 11 let in vnukinjo letos staro 20 let. Po »ažurnosti« poznavanja jezikovnih in pojmovnih »novitet« kar močno izstopa vnukinja. Za silo se znajdeta tudi hčeri. Sam, pri skupnih pogovorih, več krat jim ne uspem slediti, toliko je novih odkritij in izumov iz dneva v dan. Bi bilo zelo narobe če bi rekel, da zavidam našim prednikom, ki so, lahko bili »zavarovani« pred takimi izzivi, tudi v dolgem življenju? Na pr. v dobi ko je živel in delal
Antonio Maria Valsalva , zdravnik, anatom in patolog sedemnajstega stoletja
Antonio Maria Valsalva je študiral naravoslovje, matematiko in medicino. Njegov veliki učitelj je bil slavni anatom Malpighi. Kmalu po diplomi je začel pot raziskovalca na področju anatomije in patologije s posebnim zanimanjem za slušni organ. Bil je profesor anatomije na univerzi v Bologni. Nekaj časa je deloval tudi kot kirurg v mestni bolnišnici. Njegovo najbolj pomembno delo o anatomiji in patologiji ušesa (De aure humana) je objavil po 16 let trajajočih raziskavah. Seciral je preko 1000 lobanj. Njegovi opisi ušesa so bili neprekosljivi skozi daljši čas. V njegovo čast je več delov ušesnega organa imenovanih po njem. Mnogo njegovih opisov ušesnega organa je v svojem epohalnem delu izkoristil tudi slavni anatom Morgagni. Najbolj popularni izum Valsalve je poskus, ki še danes nosi njegovo ime.
Valsalvin manever (poskus po Valsalvi)
Pri Valsalva manevru bolnik v sedečem položaju, s srednje močnim napenjanjem skuša iztisniti zrak iz pljuč ob zaprtih ustih in zamašenem nosu. Postopka se poslužujejo zdravniki pri splošnem kliničnem pregledu kot test za pregled funkcije srca ali za pregled delovanja avtonomnega živčevja srca. Test je v rabi tudi pri otološkem pregledu, ker z njim izenačimo tlak v ušesih in obnosnih votlinah (sinusih) ob spremembah tlaka pri potapljanju, pri hiperbarični terapiji s kisikom ali pri letenju
V teku Valsalvinega postopka ločimo štiri faze:
- V prvi fazi ob napenjanju za izdih, poraste tlak v prsnem košu, poraste tlak v pljučnih žilah in kri sili v levi preddvor. To izzove blag porast utripnega volumna.
- V drugi fazi se zmanjša vračanje venske krvi v prsni koš, se zmanjša iztis krvi iz srca in pade utripni volumen, rahlo pa porasteta krvni tlak in srčna frekvenca To se odigrava med 5. in 14. sekundo.
- V tretji fazi se zmanjša pritisk na prsni koš, razširijo se pljučne vene in aorta in rahlo pade krvni tlak (faza traja 2 – 30 sekund)
- V četrti fazi se poveča priliv krvi v pljuča in srce, kar poveča utripni volumen (faza traja 24 sekund) in srčna frekvenca se vrne na normalo.
Odklon od navedenega poteka poizkusa kaže na moteno srčno funkcijo ali na moteno kontrolno delovanje avtonomnega (vegetativnega) živčevja na srce.
Valsalvin manever je uporaben tudi za zaustavitev epizod (napadov) supraventrikularne tahikardije.
Pri poskusu vršimo masažo karotidnega sinusa (na desni strani vratu) s krožečimi (rotatornimi) gibi v višini tretjega vratnega vretenca.
Opomba: razen kot s poskusom po Valsalvi lahko poskusimo zaustaviti epizodo tahikardije s pritiskom na očesni zrkli ali s potopitvijo obraza v mrzlo vodo.