Kajenje je eden glavnih dejavnikov tveganja za srčno-žilne bolezni. Na srečo pa ima prenehanje kajenja pozitivne učinke, vključno z zmanjšanjem tveganja za nastanek srčno-žilne bolezni ter tudi z nižjo umrljivostjo.
Pretekle študije, ki so dokazovale pozitivne učinke prenehanja kajenja, tako med srčnimi bolniki, kot med splošno populacijo, so se osredotočale na starejšo populacijo, manjkale pa so raziskave, ki bi se osredotočale na populacijo bolnikov s koronarno boleznijo srca, mlajših od 50 let.
V okviru raziskave (Biery in sod., 2020) so želeli ugotoviti, kako sta kajenje oz. prenehanje kajenja in obolevnost za miokardnim (srčnim) infarktom med mlajšo populacijo med seboj povezana. Od 2072 posameznikov, ki so sodelovali v raziskavi (povprečna starost 45 let, 80,6 % moških), jih je več kot polovica (52,5 %) v času pojava infarkta kadilo. Slednje so razvrstili v dve skupini: tiste, ki v času enega leta po infarktu prenehali kaditi (37,7 %) in tiste, ki so v omenjenem času še vedno kadili (62,3 %).
Rezultati kažejo, da je prenehanje kajenja pomembno vplivalo na znižanje verjetnosti (več kot 50 %) za splošno umrljivost in umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni, kar poudari pomembnost prenehanja kajenja, še posebej po bolezni, kot je infarkt.
