V času ponovne razglasitve epidemije Covid-19 v Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije spodbujamo vse generacije, da se čimveč gibajo, še posebej v naravi, seveda upoštevajoč priporočila in navodila NIJZ ter Vlade RS. Gibanje v naravi ima namreč večje pozitivne učinke kot zgolj telovadba za štirimi stenami – tudi na naše duševno zdravje.
Prim. Matija Cevc, dr. med., KO za žilne bolezni, UKC Ljubljana, predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije, opozarja, da je kljub pomembnosti spoštovanja ukrepov za zajezitev Covid-19 zelo pomembno, da ne pozabimo na skrb za splošno zdravje, sprostitev in preventivo. Saj ne želimo, da ob skrbi pred okužbo s Covid-19 povečamo tveganje za nastanek drugih bolezni, npr. srčno-žilnih bolezni, ki najpogosteje vplivajo na prezgodnjo smrt. Poudarja, da je otrokom in odraslim potrebno omogočiti, da gredo ven, v naravo, kjer se lahko gibajo na dovoljšni razdalji do ljudi iz drugih gospodinjstev. Opozarja, da moramo imeti dovolj prostora, da se gibamo in naj ukrepi ne bodo zasnovani tako, da se ljudi omejuje, kar negativno vpliva tudi na kognitivne funkcije in duševno zdravje.
Dr. Gregor Starc, prof. športne vzgoje iz Fakultete za šport (UL) opozarja, da je pomanjkanje športne dejavnosti – zaradi zaprtja šol in prostočasnih športnih dejavnosti – že v času prve razglasitve epidemije v Sloveniji vplivalo na upad gibalne učinkovitosti otrok in povečanja debelosti. Dr. Starc staršem svetuje, naj otroke spodbudijo k vsaj 1 uri gibanja dnevno, kjer pa je pomembno, da je intenziteta gibanja višja kot pri hoji, saj otroci za razvoj potrebujejo več gibanja višjih intenzitet kot odrasli. Predlaga, da se otrokom postavlja izzive ter vzpostavi dnevno rutino, ki bo vključevala tudi gibanje in igro v resničnem svetu – ne pa za ekrani, saj otroci in mladi že tako več časa presedijo za digitalnimi napravami zaradi poučevanja na daljavo. Hkrati še opozarja, da je gibanje pomembno tudi za odrasle, ki naj se z otroki čim pogosteje gibajo skupaj ter skupaj premagujejo zastavljene cilje.
Petra Simpson Grom, predsednica Koronarnega kluba Ljubljana poudarja, da je kontinuiranost vadbe zelo pomembna, tudi za bolnike srčno-žilnih bolezni. V času prve razglasitve epidemije so namreč opazili, da je prišlo do večih poškodb kot v primerljivem času, ko so vadbo lahko normalno izvajali (11 v primerjavi z 1-2). Pomen rehabilitacijske vadbe je pomemben tudi iz vidika socializacije, skrbi za bolnike, ki bi bili sicer prepuščeni sami sebi ali bi z njimi imeli več dela družinski člani.
Vsi sogovorniki poudarjajo, da je epidemiološke ukrepe potrebno oblikovati v skladu z ostalimi strokami (npr. tiste, ki se ukvarja s športom in rekreacijo za vse), saj si ne želimo, da bi bila kolateralna škoda večja od direktne škode, ki jo povzroča Covid-19.