V Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije skupaj s partnerji podajamo pobudo za umestitev obveznega programa digitalne pismenosti v učni načrt osnovnih šol. Pri tem programu bodo učenci od vključno 4. razreda osnovnih šol dalje razvijali kompetence povezane s tehničnimi vidiki dela z digitalnimi tehnologijami, varne uporabe digitalnih naprav, njihovih orodij in spleta, hkrati pa tudi razvijali digitalni bonton in kritično razmišljanje, ki omogoča selekcijo informacij, ki so prisotne na spletu.
Ozadje:
V času trajanja pomladanskega obdobja razglašene epidemije Covid-19 v Sloveniji, ko je šolanje za vse učence, dijake in študente potekalo na daljavo, smo opazili, da je na učni proces med drugim negativno vplivalo tudi pomanjkanje tehničnega znanja za učinkovito uporabo digitalnih naprav – računalnikov, tablic in mobilnih telefonov. Jeseni je bil v sredini oktobra 2020 zaradi poslabšane epidemiološke slike odrejen pouk na daljavo za otroke in dijake od vključno 5. razreda osnovne šole dalje, po jesenskih počitnicah 2020 pa tudi za mlajše učence, tako da se od takrat naprej na daljavo poučujejo čisto vsi učenci in dijaki. Iz logističnega vidika je pouk na daljavo precejšen zalogaj, tako za učitelje kot tudi za učence in njihove starše. Tovrstna izvedba vsekakor vpliva tudi kakovost učnega procesa. Obvladovanje pravilne, vsaj temeljne, uporabe digitalnih naprav ter ustrezne komunikacije preko spleta, bi vsekakor olajšalo učni proces.
Prav tako na terenu opažamo, da sta, še posebej med mladimi, razvoj in uporaba digitalnih tehnologij negativno vplivala tudi na bonton komuniciranja – tako preko spleta, kot tudi v živo. Preko spleta s sogovornikom namreč nimamo takšnega osebnega stika in posledično tudi odnosa kot pri komunikaciji v živo, kar vpliva tudi na način komuniciranja in obnašanja v živo.
Kot neobvezni izbirni predmet je v drugi triadi ponujen predmet Računalništvo1, katerega cilji »zajemajo spoznavanje in razumevanje pojmov in konceptov, razvijanje algoritmičnega razmišljanja, spoznavanje in izvajanje postopkov in algoritmov ter oblikovanje stališč«[1]. To pomeni, da se predmet izvaja le na določenih šolah, ki ga lahko ponudijo ter le v primeru zadostnega interesa med učenci.
Z računalništvom se načeloma formalno lahko seznanijo tudi učenci in učenke slovenskih osnovnih šol zadnje triade, ko se lahko izvaja izbirni predmet Računalništvo: urejanje besedil, računalniška omrežja, multimedija2, katerega namen je, da »učenci in učenke učenci in učenke osnovna znanja, ki so potrebna za razumevanje in temeljno uporabo računalnika, pri predmetu računalniška omrežja in multimedija pa se ta znanja spiralno nadgradijo, poglobijo in razširijo«2. Še vedno pa to pomeni, da je, ker je to izbirni predmet, na voljo zgolj tistim, ki si ga izberejo ter se ga na njihovi šoli v določenem letu zaradi zadostnega števila prijavljenih, tudi dejansko izvaja.
Splošni cilji že obstoječega omenjenega predmeta[2] stremijo k temu, da učenke in učenci:
- spoznavajo osnovne pojme računalništva in vlogo ter pomen računalniške tehnologije v sodobni družbi;
- spremljajo razvoj računalniške tehnologije;
- pridobivajo temeljna znanja, spretnosti in navade za učinkovito ter uspešno uporabo sodobne računalniške tehnologije za zadovoljevanje svojih in družbenih potreb;
- razvijajo komunikacijske zmožnosti;
- oblikujejo stališča do pridobljenih informacij in krepijo merila za doživljanje ter vrednotenje lepega;
- razvijajo sposobnosti za učinkovito in estetsko oblikovanje informacij;
- pridobivajo sposobnost samostojnega reševanja problemov;
- razvijajo sposobnost in odgovornost za sodelovanje v skupini ter si krepijo pozitivno samopodobo;
- razvijajo pravilen odnos do varovanja lastnine (avtorske pravice) in osebnosti (zaščita podatkov);
- bogatijo svoj jezikovni zaklad in skrbijo za pravilno slovensko izražanje.
Poznavanje rabe računalnika pa ni pozitivno le v primeru, ko je organiziran pouk na daljavo, temveč je v današnjem času izredno pomembno tudi za otrokov nadaljnji osebni in poklicni razvoj.
Iz osebnega vidika je poznavanje uporabe računalnika in digitalnih tehnologij izredno pomembno predvsem iz vidika komuniciranja, pri čemer ni pomembno le poznavanje tehnik in uporabe računalniških programov ter aplikacij za komuniciranje, temveč je pomemben tudi način komuniciranja. Pomembne so torej tudi t. i. mehke veščine komuniciranja, ki vključujejo bonton komuniciranja, aktivno poslušanje, razvijanje empatije … ter tudi ustrezno komuniciranje v resničnem, t. i. offline svetu.
Osnovna šola vsekakor predstavlja pomemben in temeljni del človekovega kariernega razvoja. V današnjem času, ko je digitalna pismenost postala že del vsakdana ter, ko se od posameznikov pri vstopu na trg dela pričakuje vedno več znanj in veščin, tudi s področja digitalnih tehnologij, bi nam moralo biti v interesu, da imajo vsi učenci in učenke priložnost sodelovati pri predmetih, ki jih bodo opremili za, najprej osnovno, nato pa naprednejše poznavanje varne uporabe digitalnih tehnologij ter orodij, kot so spletni brskalniki, urejevalniki besedil in preglednic idr.
Naše izkušnje z vodenjem preventivnega programa ODKLOP[3] pa tudi kažejo, da je učencem in učenkam potrebno predstaviti nevarnosti, ki nanje prežijo v virtualnem svetu ter jih podučiti, kako naj ravnajo, da bo njihov digitalni odtis čim nižji, kako se lahko zaščitijo tudi pred morebitnimi prevarami, nadlegovanji, spletnim nasiljem idr.
Glede na izkušnje, še posebej te, ki smo jih dobili v času poučevanja na daljavo, smo mnenja, da za digitalno opismenjevanje mlajših generacij prav gotovo ni spodbudno, da predmetov o računalništvu ne poslušajo vsi učenci in učenke, saj sta predmeta o računalništvu ponujena le kot neobvezni izbirni predmet (druga triada) ali kot izbirni predmet (tretja triada), za katera niti ni nujno, da se vsako leto izvedeta na vseh šolah. Šole sicer poskušajo potrebno znanje in veščine med učence in učenke pripeljati v obliki tehničnih dni in neformalnih izobraževanj, vendar enkratni dogodki ne morejo pokriti potrebe po oblikovanju vrednot, ki so osnova za razvoj digitalnih kompetenc.
Rešitev in pobuda:
Zato predlagamo, da se kot del obveznega učnega načrta od vključno 4. razreda osnovnih šol dalje vpelje program oz. obvezni predmet, tekom katerega bodo učenci spoznavali varno uporabo digitalnih naprav ter digitalnega bontona. S prvim delom obveznega programa oz. predmeta bi tako učenci pridobili tehnična znanja za varno uporabo računalnika: vse od osnov, kako prižgati in ugasniti računalnik ter uporabljati tipkovnico in miško, do osnovnega in kasneje naprednega poznavanja uporabe programov, ki so potrebni za učenje in jim omogočajo varno in digitalno funkcionalno pismenost (npr. urejevalniki besedil, preglednic, uporaba varnih spletnih strani, pripomočkov za učenje na daljavo in spletno komunikacijo). Drug del obveznega predmeta oz. programa bi se fokusiral na veščine komuniciranja, vključno z bontonom komuniciranja preko spleta, poudarek pa bi bilo potrebno dati tudi na ustrezno komuniciranje v resničnem svetu (npr. aktivno poslušanje), filtriranje informacij, prejetih na spletu ter spletno varnost. Tako bi učenci tudi razvijali in krepili sposobnosti kritičnega razmišljanja, kar je še posebej pomembno v današnjem času poplave informacij.
Zato poleg že omenjenega predlagamo tudi prilagoditev obstoječega izbirnega predmeta Računalništvo[4] v izbirni predmet, ki se bo fokusiral na zahtevnejše vsebine že obstoječega izbirnega predmeta – programiranje. Predmet naj se, tako kot do sedaj, ponudi razredom zadnje triade.
Smiselno se nam tudi zdi, da se poudari in spodbudi tudi medpredmetno, interdisciplinarno povezovanje – tudi z vidika računalništva. Tako bi računalniške kompetence, pridobljene pri obveznem programu računalništva, uporabili in nadgrajevali tudi pri drugih predmetih, npr. jezikih, matematiki, fiziki, tudi likovnem in glasbenem pouku (multimedija) idr.
Z vpeljavo obveznega razširjenega programa računalništva že v nižje razrede osnovne šole bi tako poskrbeli za osnovno digitalno in funkcionalno pismenost otrok, ki bodo zaradi pospešenega razvoja digitalnih tehnologij in uporabe le-teh primorani to znanje imeti ter razvijati tudi v mladostni in odrasli dobi. Vsekakor jim bodo računalniške in komunikacijske veščine koristile v osebnem življenju ter tudi pri nadaljnjem študiju in razvoju poklicne poti, kjer je sposobnost računalniške pismenosti že sedaj nekaj samoumevnega.
Franc Zalar, podpredsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije
Boris Veler, direktor Zavoda Nora (Center Logout)
Tadeja Pretnar, strokovna sodelavka na projektu Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije
Sašo Kronegger, socialni pedagog in zunanji strokovni sodelavec s področja prekomerne uporabe digitalnih tehnologij Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije
Franja Gros, strokovna sodelavka Zavoda Nora (Center Logout)
[1] Učni načrt. Računalništvo, neobvezni izbirni predmet. MIŠ, Zavod RS za šolstvo. Dostopno na: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/izbirni/Neobvezni/Racunalnistvo_izbirni_neobvezni.pdf
[2] Učni načrt: Računalništvo, izbirni predmet. MIZŠ, Zavod RS za šolstvo. Dostopno na: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/izbirni/3-letni-lahko-krajsi/Racunalnistvo_izbirni.pdf
[3] Preventivni program ODKLOP. Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije. Dostopno na: https://zasrce.si/clanek/sola-za-starse/
[4] Učni načrt: Računalništvo, izbirni predmet. MIZŠ, Zavod RS za šolstvo. Dostopno na: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/izbirni/3-letni-lahko-krajsi/Racunalnistvo_izbirni.pdf
