Piše Doroteja Kuhar, dr. med., spec. javnega zdravja, Nacionalni inštitut za javno zdravje
V Sloveniji imamo dobro urejene preventivne programe, ki so namenjeni različnim starostnim skupinam, vse od otrok, mladostnikov, študentov in odraslih. Omenjeni programi omogočajo zgodnje odkrivanje in s tem tudi preprečevanje določenih bolezni. Vsaka zgodaj odkrita bolezen namreč pomeni boljšo prognozo, zvišuje kakovost kot tudi podaljšuje dolžino življenja, ter jo pomemben del preventive.
Pričakovano trajanje življenja v Sloveniji sicer narašča, in je v letu 2017 znašalo 78 let za moške in 84 let za ženske, vendar je pri obeh spolih število zdravih let življenja le okoli 55 let, kar pomeni, da nas nadaljnjih 20 do 30 let življenja pestijo različne bolezni, med njimi pa prevladujejo ravno kronične nenalezljive bolezni.
Med slednje spadajo bolezni srca in žilja in rakave bolezni, ki predstavljajo najpogostejši vzrok umrljivosti pri odraslih Slovencih, hkrati pa so to bolezni, ki jih lahko sami s primernim življenjskim slogom in redno udeležbo v preventivne programe, preprečimo oziroma jih premikamo v kasnejše starostno obdobje.
Pomemben vidik preventive so v Sloveniji že vrsto let uvedeni državni presejalni programi, kot so SVIT, ZORA DORA in tudi Nacionalni program primarne preventive srčno-žilnih bolezni. Slednji je bil sistematično uveden leta 2002, in sicer v ambulante družinske medicine. V program je vabljen vsak odrasli, ki dopolni 30 let in ima opredeljenega osebnega zdravnika ter urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje. Na osnovi pregleda medicinska sestra/zdravstvenik določi tveganje za nastanek srčno-žilnega dogodka (na podlagi vprašalnika o načinu življenja in razvadah, laboratorijskih izvidov krvi – sladkor, maščobe, meritve krvnega tlaka, telesne teže, obsega pasu). Če izračunano tveganje presega določeno vrednost, osebo napoti v zdravstveno-vzgojni center oziroma center za krepitev zdravja (nekateri zdravstveni domovi), kjer je oseba deležna različnih programov zdravstvene vzgoje.
Namen teh programov je opolnomočenje posameznika z znanji in veščinami, da lahko sam zdravo izbira in si tako zmanjšuje tveganje za nastanek bolezni. V kolikor je tveganje nižje od mejne vrednosti, se osebo ponovno povabi v program vsakih pet let.
Pri vseh populacijskih presejalnih programih odkrivamo bolezen v naravnem poteku prej, kot bi jo, če bi čakali, da se pojavijo prvi simptomi. Zato je zelo pomembno, da se jih redno udeležujemo in ne čakamo, da se simptomi sami razvijejo do te mere, da jih opazimo, kar je pogosto (pre)pozno. Bolezenski znaki pri kroničnih nenalezljivih boleznih se namreč razvijajo zelo počasi, tudi desetletje in več, zato je za učinkovito zdravljenje kot tudi nadaljnjo kakovost življenja in izid bolezni pomembno, da jih odkrijemo dovolj zgodaj.
Slovenija je v ta namen uvedla presejalne programe, ki zanesljivo, pravočasno in učinkovito znižujejo breme teh bolezni. Umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni se je v skoraj 20 letih izvajanja programa zelo znižala, prav tako tudi umrljivost zaradi raka na materničnem vratu (program ZORA). V desetih letih izvajanja programa SVIT pa tudi že beležimo pozitivne rezultate, predvsem se je zmanjšala umrljivost zaradi raka debelega črevesa in danke.
Zato vzemimo zdravje v svoje roke in bodimo odgovorni do sebe, saj zase in za svoje dobro počutje lahko največ storimo sami. Redno se odzivajmo v preventivne programe, ki so nam ponujeni sistematično, kajti z redno udeležbo le še povečujemo skrb za lastno zdravje.