Zgodnje odkrivanje srčno-žilnih bolezni, kamor sodijo tudi možganska kap, srčni infarkt, srčno popuščanje, angina pektoris, arterijska hipertenzija je izjemno pomembno. Pri tem je zelo pomembno tudi odkrivanje sladkorne bolezni, ki je močan dejavnik tveganja za srčno-žilno bolezen.
Srčno žilne bolezni so povezane z nastankom drugih kroničnih nenalezljivih bolezni, kot je na primer kronična ledvična bolezen. Osebe s sladkorno boleznijo tipa 2 kar 2- do 4- krat bolj ogroža smrt zaradi kapi ali srčnega napada.
Pomemben dejavnik tveganja je debelost, ki se je v zadnjih osemdesetih letih prejšnjega stoletja potrojila in še naprej zaskrbljujoče narašča. Pričakuje se, da bo v Sloveniji do leta 2025 okvirno 400.000 oseb živelo z debelostjo.
400.000 Slovencev bo do leta 2025 imelo višje tveganje za pojav sladkorne bolezni, srčno žilnih zapletov in nižjo pričakovano življenjsko dobo.
Srčno žilna obolenja namreč predstavljajo glavni vzrok smrti oseb z debelostjo: posledica debelosti je kar 21 % srčne kapi, 51 % arterijske hipertenzije in 80 % sladkorne bolezni tipa 2.
Primordialna preventiva zaostaja
Tako imenovana primordialna preventiva – to je preprečevanje samega razvoja dejavnikov tveganja z zdravim življenjskim slogom, ko še ni potrebe po uporabi zdravil za obvladovanje teh dejavnikov – je še premalo prisotna v naši zavesti.
Ni nepomembno, da primordialna preventiva pomeni izredno velik prihranek denarja tako za posameznika in družino, kot tudi za družbo. Z zelo enostavnimi in poceni ukrepi lahko pogosto preprečimo nastanek tako sladkorne bolezni kot motenj v presnovi maščob in povišanega krvnega tlaka.
Skupni imenovalec za te dejavnike tveganja je namreč prekomerna telesna teža in debelost, kar se praviloma začne že v otroštvu oz. mladosti. Po drugi strani pa vemo, da zdrava prehrana in redna telesna dejavnost, ki mora biti v mladosti nekoliko intenzivnejša, z leti pa se mora prilagajati starosti, lahko prispeva pomemben delež k preprečevanju teh »klasičnih« dejavnikov tveganja in posledičnih bolezni obtočil. Seveda mora biti telesna dejavnost uravnotežena tako, da mladostnik pridobiva na zmogljivosti, gibljivosti in tudi vzdržljivosti.
Aktivnosti, ki so namenjene npr. izključno pridobivanju mišične mase, so vprašljive, saj jih pogosto spremljajo »stranski spremljevalci«, kot so razna sintetična pomagala v obliki prehranskih dodatkov. Ti neredko vsebujejo sestavine, ki so škodljive. Tudi pretiravanje pri telesni dejavnosti je škodljivo (npr. maraton, vzdržljivostna tekmovanja …). V takem primeru se lahko zgodi, da dosežemo ravno nasproten učinek od želenega. Namesto, da bi s telesno dejavnostjo izboljšali naše zdravje, mu škodimo. Seveda je pomembno, da dejavnike tveganja pravočasno prepoznavamo (zvišan krvni tlak, sladkorna bolezen, motnje v presnovi maščob, stres, nespečnost, idr.) in jih ublažimo ali celo odstranimo (npr. prenehamo kaditi).
Hitreje ko odstranimo/ublažimo dejavnik tveganja, manj škode bodo naredili našemu srcu in ožilju.
S tem bomo preprečili ali pa vsaj odložili končne zaplete ter izboljšali kakovost življenja. Pri doseganju teh ciljev pa je pred nami še zelo dolga pot, saj se na žalost le redki zavedajo, da imajo npr. zvišan krvni tlak. Tako je leta 2020 le 24 % prebivalcev Slovenije poročalo, da imajo zvišan krvni tlak, epidemiološka raziskava iz leta 2009 pa govori, da je imelo takrat zvišan krvni tlak kar 64,3 % prebivalstva – malo verjetno je, da bi se zdravstveno stanje v Sloveniji tako drastično izboljšalo, bistveno bolj verjetno je, da se je drastično poslabšalo zavedanje. In podobne podatke imamo tudi za zvišane lipide in druge dejavnike tveganja. Res nas čaka še veliko dela, da bomo »pozdravili slovensko populacijo«. Tega se moramo lotiti srčni in s srcem spoznavati svoje srce ter srcu pomagati, da bo čim dlje in čim bolj uspešno opravljalo svoje delo.
Povzeto po prim. Matija Cevc, dr. med., predsednik Društva za srce, UKC Ljubljana, KO za žilne bolezni (novinarska konferenca ob svetovnem dnevu srca)
Prvič objavljeno v Reviji za srce, december 2023
Fotografija: Pixabay