Evropski dnevi ozaveščanja o srčnem popuščanju trajajo od 29. aprila do 5. maja pod geslom »Odkrij neodkrito – POIŠČI ME«.
Srčno popuščanje je ena najpogostejših bolezni srca. Nastopi, ko srce ni več sposobno načrpati zadostne količine krvi, da bi z njo oskrbelo celoten organizem. Srčno popuščanje ne vpliva le na kakovost življenja, ampak lahko vodi do hudih zapletov, celo do odpovedi srca.
Evropski dnevi srčnega popuščanja se letos osredotočajo na ljudi, ki še nimajo postavljene diagnoze, poudarjajo pomen zgodnjega odkrivanja, ki lahko močno vpliva na izboljšanje kakovosti življenja s to boleznijo in uspešnost zdravljenja. Srčno popuščanje ni ozdravljivo, vendar lahko napredovanje bolezni upočasnimo z zgodnjo diagnozo, uvedbo kar najboljše terapije in s spremembo načina življenja.
Dejavniki tveganja za nastanek srčnega popuščanja
Prim. Matija Cevc, dr. med., predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije opozarja, da je srčno popuščanje velik zdravstven problem, saj je te bolezni med Slovenci zelo veliko. Njena prevalenca je med najvišjimi v Evropski skupnosti (po nedavno objavljenih podatkih je kar 4,7 %).
V letu 2019 je bilo zaradi srčnega popuščanja v bolnišnico sprejetih skoraj 6000 oseb ali 2,8 osebe na 1000 prebivalcev, umrlo pa jih je zaradi popuščanja tega leta 1671.
Marsikateremu bolniku bi lahko s pravočasnim prepoznanjem in obvladovanjem dejavnikov tveganja ter posledične bolezni le-to preprečili ali vsaj omilili njen potek.
Prognoza srčnega popuščanja je odvisna od več dejavnikov, vključno z vzrokom, stopnjo oslabitve srčne funkcije, zdravljenjem in splošnim zdravstvenim stanjem posameznika. Čeprav je srčno popuščanje kronična bolezen, ki jo je treba obvladovati vse življenje, se lahko s pravilnim zdravljenjem, spremembami življenjskega sloga in rednim spremljanjem stanja doseže izboljšanje in se podaljša pričakovana kvalitetna življenjska doba.
Dejstvo je, da se s staranjem prebivalstva in naraščajočo pričakovano življenjsko dobo povečuje tudi število starejših oseb, ki imajo večje tveganje za srčno popuščanje. Debelost je pomemben dejavnik tveganja za srčno popuščanje. S povečevanjem stopnje debelosti v populaciji se pričakuje tudi povečanje primerov srčnega popuščanja. Nezdravo okolje in nezdrave spremembe življenjskega sloga v katerega nas peha sodoben način življenja, prispeva k povečanju izraženosti številnih dejavnikov tveganja kot so visok krvni tlak, sladkorna bolezen, nezdrava prehrana, pomanjkanje telesne aktivnosti, kajenje, izgorelost, depresija itd. Ozaveščenost o dejavnikih tveganja za srčno popuščanje in prizadevanja za njihovo obvladovanje ter zgodnje odkrivanje in zdravljenje srčnih bolezni so zelo pomembni za zmanjšanje negativnih trendov srčnega popuščanja.
Preventivni dejavniki
Telesna dejavnost igra ključno vlogo pri obvladovanju srčnega popuščanja. Redna telesna vadba ima številne koristi za srčno-žilni sistem in lahko pomaga izboljšati simptome srčnega popuščanja ter kakovost življenja bolnikov. Redna vadba poveča moč srčne mišice in izboljša sposobnost srca, da učinkovito črpa kri po telesu.
Sčasoma lahko vadba izboljša vzdržljivost in sposobnost izvajanja vsakodnevnih dejavnosti brez prekomernega napora in pomaga pri nadzoru dejavnikov tveganja kot so visok krvni tlak, sladkorna bolezen in debelost. Redna telesna vadba lahko izboljša razpoloženje, zmanjša stres in poveča občutek dobrega počutja, kar je še posebej pomembno pri obvladovanju srčnega popuščanja, ki lahko vpliva tudi na duševno zdravje.
Res pa je da se priporočila glede telesne dejavnosti za ljudi s srčnim popuščanjem razlikujejo glede na resnost bolezni in splošno zdravstveno stanje posameznika. Zato je pomembno, da se pri načrtovanju telesne dejavnosti posvetuje z zdravnikom še preden se začne s kakršnokoli novo vadbeno rutino, da se najde prava mera vadbe za vsakega posameznika. S takim pristopom se lahko pomembno vpliva na kakovost življenja in na posamezne simptome kot so težko dihanje, utrujenost, omejitve pri telesni aktivnosti in psihološki stres. Pomembno je tudi, da bolnik s srčnim popuščanjem dosledno jemlje predpisana zdravila in sledi navodilom zdravnika glede zdravljenja. Pravilno zdravljenje lahko zmanjša simptome in prepreči poslabšanje bolezni.
Nujno je torej, da z ozaveščanjem in spodbujanjem ljudi dosežemo pravočasno prepoznavanje zgodnjih znakov srčnega popuščanja, da se z ustreznim zdravljenjem in drugimi ukrepi prične čim prej in na ta način preprečimo okvare drugih organov, do katerih bi lahko prišlo zaradi srčnega popuščanja. Čim zgodnejše odkritje te bolezni in učinkovito, celovito ukrepanje, zdravljenje ter zdrav način življenja omogočajo, da je tudi življenje s srčnim popuščanjem lahko kakovostno, polno in daljše.
Znaki srčnega popuščanja
Andrej Erhartič dr. med., KO za hipertenzijo, UKC Ljubljana pove, da na srčno popuščanje pomislimo najprej na podlagi tipičnih simptomov in znakov. Simptomi so težave, ki jih navedejo naši bolniki. Tipične težave oz. simptomi so utrujenost, poslabšanje zmogljivosti, zadihanost (težka sapa) in otekanje. Znaki so spremembe, ki jih najdemo pri kliničnem pregledu (povišan centralni venski tlak, šum nad srcem, poki nad pljuči, otekline). Noben simptom in znak ni značilen samo za srčno popuščanje, podobno sliko najdemo tudi pri nekaterih drugih boleznih, predvsem boleznih pljuč.
Na diagnozo srčnega popuščanja torej pomislimo na podlagi klinične slike, potrdimo pa jo z laboratorijskimi preiskavami (natriuretičnimi peptidi, proBNP) in s slikovnimi preiskavami, najpogosteje z UZ srca, ki je tukaj ključna preiskava. Do srčnega popuščanja lahko pripelje mnogo različnih bolezni.
Vzroki za srčno popuščanje
Doktor Andrej Erhartič pove, da sta najpogostejša vzroka za nastanek srčnega popuščanja sta koronarna bolezen ter arterijska hipertenzija – povišan krvni tlak.
Pri koronarni bolezni gre za aterosklerozo koronarnih arterij, torej žil, ki »prehranjujejo« srčno mišico (jo oskrbujejo s hranili in kisikom). Posledice ateroskleroze (poapnenja žil) so zožitve teh žil in motena preskrba srčne mišice. Najpogostejši simptom je prsna bolečina (stenokardija ali angina pektoris), ki se tipično pojavlja ob telesni aktivnosti, lahko pa tudi v mirovanju. Posledica slabe prekrvavitve srčne mišice je motnja krčenja le-te, kar vodi v srčno popuščanje. Tej obliki rečemo srčno popuščanje z znižanim iztisnim deležem – iztisni delež je tisti delež prostornine levega prekata, ki ga srce ob krčenju (v sistoli) iztisne (in ga izrazimo v %). Pomembnejši dejavniki tveganja za aterosklerozo so povišan krvni tlak, sladkorna bolezen, povišane koncentracije maščob v krvi (hiperholesterolemija), kajenje, debelost, telesna neaktivnost in stres. Z zdravljenjem teh bolezni in dejavnikov tveganja torej preprečujemo nastanek in napredovanje ateroskleroze.
Drugo obliko srčnega popuščanja imenujemo srčno popuščanje z ohranjenim iztisnim deležem. Pri tej obliki gre za normalno krčenje srčne mišice (iztisni delež je vsaj 50 %), a moteno fazo polnitve srca (diastolo). Najpogostejši razlog zanjo je zadebelitev sten in povečana togost levega prekata, kar največkrat vidimo pri dolgoletni in/ali nezadostno zdravljeni ali nezdravljeni arterijski hipertenziji. Ta oblika srčnega popuščanja prevladuje pri bolnikih nad 55. letom starosti, predvsem pa pri starostnikih. Nastanek srčnega popuščanja lahko torej tudi preprečimo z zdravljenjem dejavnikov tveganja.
Do srčnega popuščanja lahko privedejo še številne druge bolezni srca (bolezni zaklopk, bolezni srčne mišice, bolezni perikarda oz. osrčnika, aritmije, prirojene srčne napake) in tudi nekatere druge bolezni, okužbe (virusni miokarditisi, borelioza), pa tudi nekatera zdravila (predvsem zdravila za zdravljenje raka) in druge substance (alkohol, kokain).
Za izboljšanje prognoze (preživetja) bolnikov s srčnim popuščanjem je pomembna hitra postavitev diagnoze in uvedba ustreznega zdravljenja.
Kako nastane srčno popuščanje – video
Zdravljenje srčnega popuščanja
Zdravljenje je sestavljeno iz farmakološkega (zdravila iz več različnih terapevtskih skupin, s katerimi zaviramo dejavnike, ki vodijo v nadaljnjo okvaro srčne mišice) in nefarmakološkega zdravljenja. Pomembni ukrepi so omejitev vnosa tekočine, omejitev vnosa soli, zdrava prehrana, izogibanje prekomernega vnosa alkohola, redna telesna aktivnost (seveda v mejah zmožnega), prenehanje kajenja. Upoštevanje teh ukrepov je pomembno in potrebno za preprečevanje poslabšanj srčnega popuščanja in hospitalizacij.
Cilj zdravljenja ni ozdravitev (ker ta praviloma ni možna), temveč izboljšanje prognoze (podaljšanje življenja) in nadzor simptomov, torej izboljšanje kvalitete življenja.
Nevarnosti, ki preprečujejo bolj optimističen potem bolezni
Ljubislava Škibin, dr. med. spec. MDPŠ in splošna zdravnica, ZD Sežana opozarja: “Izkušnje pri praktičnem delu z ljudmi z enim ali več dejavnikov tveganja, ki bodo lahko pripeljali do srčnega popuščanja, so zelo raznolike. Predvsem so različne pri mlajši populaciji, običajno še delovni, ki pa je danes tudi že vse starejša in različne pri starejši populaciji, kjer so že odkrite in potrjene različne kronične bolezni, predvsem srca in ožilja.”
Značilnosti mlajših, v starostnih skupinah od 45 do 65 let, ki imajo več dejavnikov tveganja, predvsem visok krvni tlak, kajenje, neprimerno telesno dejavnost, hujše psihične obremenitve, obremenjujočo družinsko anamnezo, slabe življenjske navade tako glede prehrane, uživanja tekočin, neurejene spalne navade, debelost in drugo je, da jih je še vedno zelo težko prepričati, da bi kaj od tega spremenili, če še nimajo resnih težav in »opozoril«.
Posebno pri moških se pojavlja zanikanje težav in odklanjanje zdravil, pravi dr. Škibin: “Nemalokrat se mi je zgodilo, da sem dobila od »zdravih moških« z visokim krvnim tlakom, povišanimi maščobami v krvi in z dodatkom dolgoletnega kajenja odgovor na moje opozorilo, da je potrebno nižanje krvnega tlaka, krvnega sladkorja ali maščob v krvi ter sprememba življenjskega stila, samo lahkoten odgovor: » Ampak, jaz, zdravnica, se počutim super. Jaz nimam nobenih težav. Zakaj bi jemal zdravila? Kaditi pa tako ne morem nehati. Saj ne kadim veliko. Samo okrog 15 cigaret na dan.« Ob naslednjih srečanjih običajno čez nekaj let v ambulanti medicine dela ali pa že prej v moji ambulanti splošne medicine je slika že popolnoma drugačna.
Med 50 in 60 letom starosti se praviloma pojavijo zdravstvene težave in dogodki, ki v temelje spremenijo razmišljanje. Bolezni srca prestrašijo »junake« in večino njih sprejme zdravljenje in preneha s slabimi navadami. Načelo: »dokler ne uživam zdravil, sem zdrav, ko jih uživam pa sem bolnik« pade v vodo.
Veliko bolj sprejemljivi za svetovanje in preventivo so starejši bolniki. Ki pa nekateri gredo tudi v skrajnosti glede zahtev po jemanju zdravil, kar včasih tudi ni v redu.
Tako pri enih kot pri drugih so dobrodošla in nujna preprosta navodila za vsakdanje življenje s katerimi preprečujejo poslabšanje oziroma hitrejše napredovanje predvsem srčnega popuščanja: navodila glede razvad, pravilnega prehranjevanja z omejitvami, pravilen vnos tekočin, ustrezno telesno aktivnost, spremljanje telesne teže, krvnega tlaka in odnosa do njihove bolezni. Dobro, odkrito in zaupljivo aktivno sodelovanje z zdravnikom, ki jih zdravi je pogoj za uspeh.”
Več informacij:
Prim. Matija Cevc, dr. med.: [email protected]
Andrej Erhartič dr. med: [email protected]
Ljubislava Škibin dr. med.: [email protected]
Vir: novinarska konferenca ob Evropskih dnevih ozaveščanja o srčnem popuščanju: »Odkrij neodkrito – POIŠČI ME«, četrtek, 25. aprila 2024, ob 11. uri