Piše prim. Janez Tasič, dr. med., spec. kardiolog, predsednik podružnice Društva za srce Celje.
Tudi v mladih letih se je vedno našel kdo, ki je potreboval poleti kakšno jopico ali vetrovko. V zrelih letih in v starosti pa je to kar pogosto. Z leti se nam veča občutljivost za spremembe temperature ozračja, vetra, senc in sonca. Mogoče je to dobro, saj s tem, ko zaznavamo spremembe na svoji koži, lahko pravočasno ukrepamo in preprečimo kakšno težavo ali celo bolezen. Staranje prinese številne spremembe v notranjosti telesa in na koži. Spremeni se tudi temperatura telesa, ki je pri starejših nekoliko nižja kot pri mladostnikih, občutljivejše zaznavamo spremembe temperature okolja. Zlasti, če se ta zniža.
To je normalna posledica staranja, vendar obstajajo številni dejavniki, ki občutljivost na mraz pospešijo ali poslabšajo. Vsi vemo, da ženske hitreje občutijo mraz kot moški. Zato so jih oblačili v krzna, ki odlično ogrejejo telo in preganjajo mraz, a danes to vegani in ljubitelji ter zaščitniki živali odsvetujejo. Z različnimi akcijami in priporočanjem umetnih krzen, ki so narejena iz sintetike, tudi onesnažujejo okolje. Moja žena je vedno trdila, da je potrebno najprej zaščititi človeka nato pa živali (pogled sodnice)!
Tudi njo je rado zeblo, zlasti pozimi. V sorodstvu je imela teti, ki sta imeli Raynaudov sindrom in vedno mrzle roke, pozimi pa modre prste. Torej je veliko v genetiki, a tudi v spolu. Ženske imajo manjšo mišično maso, ki je potrebna za metabolizem, ki nas med aktivnostjo ogreje, prav tako pa imajo tanjšo kožo in večje razmerje med površino in prostornino telesa.
Pomen mišic
Mišice so pomembne, saj tudi med mirovanjem porabljajo precej energije in proizvajajo toploto. Z leti se upočasni metabolizem, zmanjša se aktivnost ščitnice, aktivnost spolnih hormonov (estrogena in testosterona), sposobnost gibanja, poveča število receptorjev v žilah, ki povzročijo, da se arterije hitreje zožijo in ohranjajo kri za centralne organe. Pa tudi žile se spremenijo. Postanejo bolj toge in lahko tudi slabše prehodne zaradi poapnenja. Ko nas zebe, iščemo rešitev v oblačilih ali v spremembi prostora. Leta so lahko res problem, a tudi pri mlajših je zaznavanje mraza težava, zlasti pri neaktivnosti v hladnem prostoru, predvsem pa pri različnih boleznih, kar se z leti le še povečuje.
Bolezni srca in ožilja povzroče slabšo cirkulacijo krvi, zastoj krvi v venah, kar pospešuje ohladitev in občutenje mrazu. Tudi periferne bolezni žil oslabijo cirkulacijo. Slabo prenašanje mraza je izrazito pri slabokrvnosti, ki je pogostejša pri ženah med nosečnostjo (zaradi povečane zahteve po železu in vitaminih), pa tudi ob obilnih menstrualnih krvavitvah ali zaradi nepravilne prehrane. Do pomanjkanja vitamina B12 in železa prihaja pogosto pri vegetarijancih, še bolj pa pri veganih, ki jim preventivno svetujemo jemanje dodatkov vitamina B12. Ob slabokrvnosti priteka manj krvi na periferijo telesa, saj srce, možgani, jetra, pljuča in ledvice nujno potrebujejo dostavo kisika in hranil za ohranjanja življenja. Periferija pa tako »strada«.
Pomen ledvic
Težava se še poveča, če so okvarjene ledvice. Zaradi zmanjšane tvorbe eritropoetina je slabokrvnost pri napredovali bolezni ledvic še izrazitejša in s tem tudi težave. Tudi pri sladkorni bolezni je pogost zaplet okvara ledvic, kar vodi v opisani krog anemije. Okvara drobnih žil je pri sladkorni bolezni pogosta in lahko povzroči okvaro živcev v koži, ki zaznavajo temperaturo in lahni dotik. Okvarjeni živci bolnikov z diabetično nevropatijo ne povedo, kdaj bolnika žuli čevelj, pogosto pa sprožajo »lažni alarm«, ki ga bolniki občutijo kot pekoče bolečine ali kot mrazenje. Kadar se bolniku s sladkorno boleznijo pretirano zniža raven sladkorja, se refleksno oznoji in občuti hlad, okončine postanejo mrzle.
Pomen ščitnice
Bolezni ščitnice so lahko vzrok težav pri prenašanju mraza ali vročine, saj je ščitnica žleza, ki je odgovorna za regulacijo telesne temperature. Oslabljeno delovanje ščitnice zmanjša tvorbo toplote in poveča občutljivost na mraz. Pretirano delovanje ščitnice pa poveča tvorbo toplote in povzroči slabo prenašanje zunanje vročine.
Možgani
Propadanje možganov, demenca in druge okvare centralnega živčnega sistema, poslabšajo zaznavanje zunanje temperature in regulacijo telesne temperature. Ker ti bolniki slabo zaznavajo mraz, jih moramo varovati pred podhladitvijo z obleko in s primerno sobno temperaturo.
Stres je pomemben dejavnik, ki neugodno vpliva na naše počutje in zdravje, pogosto tudi moti zaznavanje in sprejemanje informacij iz okolja. Kajenje povzroča zoženje arterij, kar lahko zmanjša prenos kisika. Kajenje ne koristi spancu, a je 7-urni spanec še kako potreben starostniku za ohranjanje zdravja in vitalnosti. Dober spanec ohranja možgane, srce in ožilje.
Tudi zdravila lahko povzročajo težave. Pogosto so stranski učinki hladne okončine, hitrejše zaznavanje mrazu, kar je pogosto pri jemanju starejših različic blokatorjev beta, pomirjeval, a tudi pri nekaterih zdravilih za znižanje krvnega tlaka in analgetikih.
Kako pomagati?
Če organizem sam ni sposoben regulirati temperature telesa, mu moramo pomagati.
Najprej poskrbimo za ogrevanje prostorov, kjer živimo. To je lahko finančni problem, a pogosto manjši, kot pa zahtevno in dolgotrajno zdravljenje bolezni. Temperature prostorov ni potrebno dvigovati nad 21 stopinj Celzija. V prostoru poskrbimo za dobro zatesnitev, da se toplota ne izgublja v okolico. Tudi oblačila so pomembna. Predvsem naj omogočajo dobro počutje in gibanje. Zato naj bodo mehka iz tanjših materialov, ki zadržujejo toploto. Prav tako naj bodo obuvala topla, zlasti če gremo na sprehod v naravo. S seboj vzemimo rokavice, kapo ali drugačno pokrivalo. Zunanja oblačila, kot so jakne ali površniki, nas zaščitijo pred različnimi vremenskimi vplivi.
Že samo gibanje aktivira metabolizem in poveča tvorbo toplote, zato priporočamo redno, zmerno telesno aktivnost v prostoru in tudi na prostem. Svetujemo vsaj 150 minut telesne aktivnosti na teden, najbolje enakomerno razporejene na vse dni v tednu. Gibanje nam bo olajšalo vzdrževati zaželeno telesno težo.
Poskrbimo za polnovredno prehrano, saj je tudi ta pomembna za tvorbo toplote in ohranjanje energije in vitalnosti. Hrana pozimi naj bo nekoliko drugačna kot poleti, česar se morajmo zavedati pri pripravi hrane doma, kot tudi v kakšni ustanovi, kjer skrbijo za starostnike. To pa je že tema za nov pogovor.
