Dan žil je vsako leto tretjo sredo v mesecu marcu, letos je to 20. marca. Na ta dan tudi v Sloveniji še bolj ozaveščamo prebivalstvo o skrbi za zdravje žil in preprečevanju žilnih bolezni. Bolezni žil pomembno vplivajo na kakovost življenja in skrajšujejo življenjsko dobo.
S starostjo prihaja do vse večje verjetnosti pojava težav zaradi bolezni žil. Na nastanek teh vplivajo dejavniki tveganja kot so visok krvni tlak, previsoka vrednost sladkorja in maščob v krvi, kajenje, debelost, premalo gibanja in tudi dednost. V primeru, da se bolezen srca in ožilja v družini pojavi pri moških pred 55 letom in pri ženskah pred 65 letom, to pomeni večje tveganje, za nastanek teh bolezni pri prihodnjih generacijah.
Kaj so žile, čemu služijo in kakšne bolezni jih prizadenejo
Prim. Matija Cevc, dr. med., predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije je poudaril, da je ob obeležitvi dneva žil prav, da se vprašamo, kaj žile sploh so in čemu služijo.
Dejstvo je, da gre za enega največjih »organov« našega telesa. Če bi žile odraslega človeka postavili drugo za drugo, bi lahko z njihovo dolžino kar 4-krat obkrožili zemljo po ekvatorju. Zato je prav, da na naše žile pazimo že od otroštva daje (primordialna preventiva) s tem, da upoštevamo zdrav življenjski slog, katerega temelji so nekajenje, redna vsakodnevna intenzivnejša aerobna telesna dejavnost in zdravo prehranjevanje ter vzdrževanje zdrave telesne teže, depresija in izgorelost, pomanjkanje kakovostnega spanca, zasvojenost z ekrani in novimi tehnologijami (ta je posredno pomemben razlog za duševne težave zlasti med mladimi), slaba socialno-ekonomska situacija. Prav je torej, da ob dnevu žil opozorimo na vse te dejavnike, ki jih danes že znamo obvladati in na ta način izboljšati zdravje naših žil in posledično tudi kvaliteto življenja do pozne starosti.
Vene v človeškem telesu igrajo ključno vlogo pri vračanju krvi nazaj v srce. V različnih delih telesa se vene med seboj razlikujejo. Tako so npr. vene nog opremljene z zaklopkami, ki preprečujejo, da bi se kri zaradi hidrostatskega tlaka vračala/zastajala v spodnjih okončinah s čimer se olajša vračanje krvi v srce.
Poleg tega, da imajo vene pomembno vlogo pri odstranjevanju presnovnih snovi iz tkiv, igrajo tudi pomembno vlogo pri uravnavanju temperature telesa in ohranjanju pravilnega krvnega obtoka.
To kaže, da lahko okvara ven ali njihovega delovanja pomembno vpliva na naše zdravje. Kar nekaj je bolezni, ki vplivajo na njihovo nemoteno delovanje. Najpogostejše so t.i. krčne žile. To so razširjene in zvite vene, ki se pogosto pojavijo na nogah in lahko povzročajo nelagodje, bolečino pa tudi razjede. Krčne žile nog se pojavijo, ko zaklopke v venah nog oslabijo ali odpovejo, kar povzroči zastajanje in kopičenje krvi in posledično izbočenje površinskih ven.
Zelo pomembna motnja je globoka venska tromboza (GVT). To je stanje, ko v veni globoko v telesu nastane krvni strdek – najpogosteje v globoki veni nog. GVT je nevarna saj lahko krvni strdek, če se sprosti, potuje skozi krvni obtok in se zagozdi v pljučih ter povzroči pljučno embolijo, ki je lahko smrtno nevarna. Tromboflebitis je vnetje vene, ki ga običajno povzroči krvni strdek. Pojavi se lahko v venah blizu površine kože (površinski tromboflebitis) ali v globljih venah (globoki venski tromboflebitis). Pajkaste vene so majhne, razširjene krvne žile blizu površine kože, ki so pogosto videti kot rdeče ali modre črte ali skupki. Čeprav pajkaste vene na splošno niso nevarne, so lahko neprijetne in lahko v nekaterih primerih povzročijo nelagodje.
Kronična venska bolezen (KVB) je bolezen nog, ki lahko nastane zaradi dednosti, starosti, dolgotrajnega stanja ali sedenja, nosečnosti, debelosti, premalo gibanja in kajenja. KVB je napredujoča bolezen, zato je potrebno čim prejšnje zdravljenje, da se prepreči njeno napredovanje, ki bolnikom hitro poslabša kvaliteto življenja. Najpogostejši simptomi so bolečine v nogah, občutek težkih nog, otekanje nog, razbarvanje kože in razjede.
Obstaja več preventivnih ukrepov, ki lahko pomagajo zmanjšati tveganje za razvoj venskih bolezni ali lahko preprečijo poslabšanje.
Kako varujete svoje žile
Ena pomembnejših je skrb za ustrezno telesno težo saj prekomerna telesna teža poveča obremenitev ven in poslabša njihovo delovanje. Zdravo prehranjevanje in redna telesna aktivnost lahko pomagata ohranjati zdravo telesno težo. Redna hoja, plavanje ali kolesarjenje lahko izboljšajo venski povratek saj krčenje mišic stiska vene in (ob delujočih venskih zaklopkah) potiska vensko kri proti srcu (t.i. mišična črpalka). Izogibati se je potrebno dolgotrajnemu stoječemu ali sedečemu položaju saj to poveča tlak v venah spodnjih okončin, prepognjene vene pri sedenju pa ovirajo odtok krvi. Če je le mogoče, je priporočljivo redno spreminjanje položaja in imeti odmore, med katerimi hodimo (npr. dolgi letalski poleti ali vožnje z avtomobilom so pomemben dejavnik tveganja za venske zaplete kot je GVT; priporoča se vsaj kratka hoja po enournem sedenju). Izogibati se je potrebno tudi vročine (npr. vročim kopelim, savnam in dolgotrajnemu izpostavljanju soncu) in vročih prostorov.
Dvigovanje nog nad nivo srca lahko pomaga olajšati pretok krvi nazaj v srce. To lahko dosežete s postavljanjem blazin pod noge med počitkom ali spanjem. Uporaba umerjene kompresijske nogavice izboljšajo pretok krvi v nogah in zmanjšajo oteklino pri krčnih žilah ali kronični venski nezadostnosti.
Redni pregledi pri zdravniku lahko pomagajo odkriti morebitne težave s krvnim obtokom ali venske bolezni že v zgodnji fazi, kar omogoča hitrejše in učinkovitejše zdravljenje. Zdravljenje bolezni ven je odvisno od specifičnega stanja in njegove resnosti vendar vedno vključuje spremembe življenjskega sloga neredko pa tudi zdravila ali postopke, kot so kompresijska terapija, skleroterapija, odstranjevanje ven ali laserska terapija. Bistveno je, da se v sodelovanju z zdravnikom pravočasno ugotovi diagnozo in pripravi ustrezen načrt zdravljenja.
Aorta – poseben organ
Prof. dr. Aleš Blinc, dr. med., KO za žilne bolezni, UKC Ljubljana: Na Dan žil tudi v Sloveniji še bolj ozaveščamo prebivalstvo o skrbi za zdravje žil in preprečevanju žilnih bolezni. Evropsko združenje za kardio-torakalno kirurgijo in Združenje torakalnih kirurgov sta letos razglasili aorto za poseben organ. Ne gre za kakšno novo anatomsko odkritje, gre pa za poudarjanje posebnega pomena, ki ga ima največja arterija za delovanje telesa.
Aorta je elastična arterija, ki vodi s kisikom bogato kri iz levega srčnega prekata proti telesnim organom. Levi srčni prekat z vsakim utripom iztisne v aorto približno deciliter krvi. Aorta niha v ritmu srca in blaži nihanja krvnega tlaka. Ob srčnem iztisu (v sistoli) se aorta nekoliko razširi in preprečuje sunkovit porast sistoličnega krvnega tlaka, med raztezanjem srčnih prekatov (v diastoli) pa se skrči in vzdržuje raven diastoličnega krvnega tlaka. Aorta zaniha v ritmu srca vsako leto približno 30 milijonkrat in pretoči 3 milijone litrov krvi. Stena aorte vsebuje elastična vlakna, ki z leti slabijo, zato njena stena postaja čedalje bolj toga. S starostjo zaradi povečane togosti aorte narašča sistolični krvni tlak in pada diastolični krvni tlak. To dogajanje je mogoče nekoliko upočasniti z redno, dinamično telesno vadbo.
Kot vse arterije, je aorta dovzetna za aterosklerozo. Ker je premer aorte velik, normalno znaša do 2 cm, ateroskleroza redko pomembno zoži ali zapre aorto, pogosteje pa zoži njene velike veje, ki vodijo kri v glavo, zgornje okončine, trebušne in medenične organe, ledvice in spodnje okončine.
Dve posebno pomembni bolezni aorte sta anevrizma aorte (bolezenska razširitev žilne stene, ki grozi z raztrganjem) in disekcija aorte (razslojitev žilne stene, ki ustvari pravo in lažno svetlino ter prav tako grozi z raztrganjem).
Anevrizme najpogosteje prizadenejo trebušno aorto, nekoliko redkeje pa prsno aorto. Kadar premer arterije preseže največji normalni premer za vsaj 50%, govorimo o anevrizmi. V trebušni aorti, ki normalno dosega premer do 2 cm, se anevrizme pričnejo pri premeru 3 cm. Ocenjujejo, da ima malo več kot 1% moških med 45. in 54. letom starosti anevrizmo trebušne aorte, po 75. letu pa več kot 10% moških.
Pri ženskah je anevrizma trebušne aorte 4-5-krat redkejša kot pri moških. Priporočajo, da moški ob dopolnjenem 65.letu starosti opravijo presejalni ultrazvočni pregled trebušne aorte, presejalni ultrazvočni pregledi za ženske pa so smiselni le, če so kadilke ali imajo v sorodstvu bolnika z anevrizmo trebušne aorte. Večina anevrizem trebušne aorte ne predstavlja resne nevarnosti za raztrganje vse do premera, ki doseže ali preseže 5,5 cm.
Priporočila Evropskega združenja za žilno kirurgijo svetujejo redno ultrazvočno spremljanje anevrizem trebušne aorte s premerom 3- 3,9 cm vsaka 3 leta, pri premeru 4-4,9 cm vsako leto in pri premeru 5 cm ali več vsakih 3-6 mesecev. V praksi je najbolje združiti ultrazvočni pregled aorte z letnim kliničnim pregledom, pri katerem zdravnik poleg velikosti anevrizme ocenjuje, kako so urejeni dejavniki, ki pospešujejo rast anevrizem.
Pomembno je, da je krvni tlak uravnan v normalno območje, da bolniki ne kadijo, da imajo uravnane krvne lipide in da ne izvajajo dejavnosti, ki skokovito povečuje krvni tlak, kot je npr. dvigovanje težjih bremen, potiskanje obteženih samokolnic in podobno. Po drugi strani so dinamične telesne dejavnosti, zlasti hoja, dobrodošle in koristne. Odločitev za revaskularizacijsko zdravljenje anevrizem trebušne aorte sprejema konzilij strokovnjakov, med katerimi so praviloma žilni ali srčno-žilni kirurg, intervencijski radiolog in specialist kardiologije in vaskularne medicine. Klasično zdravljenje anevrizme trebušne aorte je kirurško, z odpiranjem trebuha in všitjem žilne proteze. Kadar anatomske razmere dopuščajo, se čedalje pogosteje odločamo za katetrsko vstavitev pokritih znotrajžilnih opornic, ki jih intervencijski radiolog »zasidra« nad in pod anevrizmo, s čemer jo izključi iz obtoka.
Disekcia aorte je urgentno stanje, ki brez ustreznega zdravljenja v velikem odstotku povzroči smrt. Ob ustreznem zdravljenju, ki se začne s takojšnim prevozom na urgenco, in se nadaljuje bodisi z urgentno operacijo (ob disekciji tipa A) ali s konservativnim zdravljenjem na intenzivnem oddelku, lahko tudi s postavitvijo znotrajžilne opornice v prsno aorto (ob disekciji tipa B), velika večina bolnikov preživi in se za vrsto let vrne v življenje. Potrebno je redno spremljanje stanja aorte, praviloma s CT angiografijo, sprva po nekaj mesecih, nato enkrat letno, da lahko žilni specialisti pravočasno načrtujejo morebitne dodatne posege na aorti. Seveda morajo vsi bolniki, ki so doživeli disekcijo aorte, skrbno uravnavati svoj krvni tlak v nizko normalno območje in se izogibati dvigovanju bremen in napenjanju, ki nenadoma povečata krvni tlak. Priporočljive so zmerne, dinamične telesne aktivnosti, zlasti hoja, lahko tudi zmerno kolesarjenje po ravnem ali zmerno plavanje.
Več informacij:
prim. Matija Cevc, dr. med.: [email protected]
Prof. dr. Aleš Blinc, dr. med.: [email protected]
V posvetovalnici za srce bomo od 20. marca – 19. aprila 2024 poglobljeno ozaveščali o boleznih žil – ven, preventivi, prepoznavanju bolezni ven in ukrepanju, vsak bo lahko prejel gradiva o tej temi, izvajali bomo meritve venske pletizmografije. Več informacij v vabilu v Posvetovalnico za srce, Dalmatinova ulica 10, Ljubljana.