Sporočilo za javnost ob Svetovnem dnevu debelosti – 4. marec

Ljubljana, 27.02.2025

SPOROČILO ZA JAVNOST: »DEBELOST IN NJENE POSLEDICE«

4. marec je Svetovni dan debelosti, ki mu je Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije posvetilo novinarsko konferenco. Debelost lahko preprečimo in tudi zdravimo. Je kronična, ponavljajoča se bolezen, zato je treba ukrepe za obvladovanje telesne teže izvajati vse življenje. Čeprav je debelost eden izmed največjih javnozdravstvenih izzivov 21. stoletja, ostaja premalo diagnosticirana in zdravljena bolezen.

Vabljeni k ogledu novinarske konference, 27. 2. 2025

Prim. Matija Cevc, dr. med., predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije:

Debelost postaja vse večji zdravstveni problem, saj število debelih oseb narašča. Tako je bilo po zadnjih podatkih leta 2020 čezmerno hranjenih in debelih skoraj 60 % prebivalcev Slovenije (39,2 % je bilo čezmerno hranjenih in 19,5 % je bilo debelih). Debelost je razširjena, kompleksna, napredujoča in ponavljajoča se kronična bolezen, za katero je značilna prisotnost čezmerne in nenormalne telesne maščobe, ki škodi zdravju.

Številne raziskave so pokazala veliko povezavo med debelostjo in umrljivostjo zaradi vseh vzrokov, pa tudi z zgodnejšo umrljivostjo. Že prekomerna masa (opredeljena kot indeks telesne mase (ITM) ≥ 25 kg/m²) in telesna nedejavnost (< 3,5 ure vadbe na teden) skupaj povzročita 31 % vseh prezgodnjih smrti, 59 % srčno-žilnih smrti ter 21 % smrti zaradi raka med nekadilkami. Debeli posamezniki imajo povečano tveganje za razvoj nekaterih najbolj razširjenih bolezni kot so sladkorna bolezen tipa 2 (npr. pri ženskah s povečano telesno maso za 5-8 kg se poveča relativno tveganje za nastanek sladkorne bolezni kar za 2-krat, če pa je telesna masa višja za 8-11 kg pa za 3-krat), tveganje za nastanek srčno-žilne bolezni se pri debelih moških poveča za 46% in ženskah za 64%, povišan krvni tlak pa kar za 2,2-krat pri moških in za 2,75-krat pri ženskah.

Prekomerna telesna masa je povezana s povečanim tveganjem za raka vsaj 13 anatomskih mest, vključno z adenokarcinomi endometrija, požiralnika, ledvic in trebušne slinavke, hepatocelularni karcinom, rak kardije želodca, meningiom, multipli mielom, kolorektalni rak, rak dojk po menopavzi, rak jajčnikov, žolčnika in ščitnice. Debelosti pripisano breme raka v populaciji je 11,9 % pri moških in 13,1 % pri ženskah.

Približno 90 % ljudi s sladkorno boleznijo tipa 2 je debelih. V letih 2005–2006 je bila med debelimi mladostniki pri kar 13 % prisotna motena glukoza na tešče, kar je skoraj dvakrat več kot pri tistih z normalno težo.

Temeljna motnja, povezana z debelostjo, je inzulinska neodzivnost, ki vodi do zvišane ravni inzulina v krvi. Zlasti kopičenje maščob v znotraj trebušnih maščobnih tkivih je povezano z inzulinsko neodzivnostjo in motnjami v presnovi glukoze. Inzulinska neodzivnost in presežek prostih maščobnih kislin sprožita vnetno dogajanje s številnimi škodljivimi posledicami – med drugim tudi pospešeno aterosklerozo. Npr. težave oseb z debelostjo s koleni niso le posledica preobremenitve teh sklepov zaradi teže, ampak so tudi posledica lokalnega vnetnega dogajanja v maščevju kolenske kotanje. Včasih so mislili, da je maščobno tkivo namenjeno izključno shranjevanju energije v obliki maščob, danes pa vemo, da je maščobno tkivo tudi endokrini organ, ki sprošča hormone, ki zelo vplivajo na naše zdravje.

Poleg hudih težav, ki jih povzroča z debelostjo in prekomerno prehranjenostjo povezane srčno-žilne bolezni in raki, prekomerna prehranjenost in debelost povzročata tudi omejitve in invalidnost zaradi okvar muskulo-skeletnega aparata.

Po drugi strani pa številne raziskave kažejo, da se lahko s shujšanjem izognemo številnim zapletom, ki jih povzroča debelost. Že majhno znižanje telesne mase prinaša metabolno korist  in neredko se zgodi, da se npr. s shujšanjem uravna krvni tlak, sladkorna bolezen in tudi motnja v presnovi maščob. 

Zdrav življenjski slog t.j. redna aerobna telesna dejavnost in energetsko in po sestavi uravnotežena prehrana kot je npr. mediteranska prehrana lahko zagotovijo zdravo telesno sestavo in tudi primerno telesno težo. Seveda ne smemo pozabiti na nekadilstvo saj je dokazano, da cigaretni dim pa tudi kajenje elektronskih cigaret, bistveno pospešuje slabo zdravje.

Asist. dr. Simona Klemenčič, univ. dipl. psih., spec. klin. psih., UKC Ljubljana, Pediatrična klinika: V zadnjih desetletjih postajajo vedno bolj znane povezave med debelostjo ter psihiatričnimi in nevropsihološkimi težavami, ki so vse bolj podprte z  nevrobiološkimi izsledki. Ti kažejo na kompleksne medsebojne vplive. Preprosteje povedano je znano, da imajo posamezniki z debelostjo v vseh razvojnih obdobjih od otroštva do pozne starosti več tveganj za razvoj čustvenih vedenjskih težav, psihiatričnih diagnoz ter težav na področju mišljenja in kognicije. Hkrati pa vse omenjene težave prispevajo k temu, da oseba težje obvladuje debelost kot kronično bolezen, z  leti se njena stopnja še poveča, s tem pa tudi verjetnost dodatnih zapletov.

Med najpogostejšimi motnjami so motnje razpoloženja (zlasti depresija ali prisotnost depresivnih simptomov), s tesnobo povezane motnje, še posebno socialna tesnoba, motnje hranjenja, za katere je značilno prenajedanje/prehranjevanje,  motnja pozornosti in aktivnosti (ADHD), ter motnje povezane z izvršilnimi funkcijami in čustveno regulacijo.

Med najbolj rizičnimi skupinami so otroci in mladostniki, saj pri njih debelost lahko poleg zdravstvenih tveganj močno ovira psihosocialni razvoj. Večina je namreč zbadana tako s strani vrstnikov kot tudi s strani družinskih članov, posledično imajo znižano samopodobo, socialno tesnobni, se pogosto umikajo od drugih ter so manj vključeni v dejavnosti kot njihovi sovrstniki in več časa preživijo z zasloni.

Nadalje so močno rizični tudi posamezniki s psihiatričnimi težavami, kjer se vsem omenjenim vplivom pridruži še negativen učinek psihiatričnih zdravil na kopičenje maščobnega tkiva ter starejši posamezniki, ki so zaradi starostnih omejitev manj zmožni spremeniti življenjske navade.

Spreminjanje življenjskih navad, ki je ključnega pomena pri obvladovanju debelosti, je izredno težek proces saj je povezan z nivojem motivacije za katero velja, da je močno nestabilna. Poleg tega se navade močno zapišejo v možgane in tam ostanejo tudi po tem, ko ji želimo opustiti.

Osebe z debelostjo se tako večkrat odločijo, da bodo spremenile način prehranjevanja in gibanja, vendar teh odločitev ni lahko prenesti v vsakdanjik in pri njih v vztrajati. Posameznik tako za učinkovito spremembo v nasprotju s splošnim prepričanjem naj potrebuje le motivacije in močne volje temveč tudi dobro podporo okolice, torej družinskih članov, zdravniške podpore, šolstva, ustrezne ponudbe v trgovinah in restavracijah, lokalne skupnosti, ki lahko zagotavlja ustrezne možnosti za rekreacijo ter primernih sporočil v medijih in drugih.

Prof. Andrej Pernat, dr. med., spec. kardiolog, aritmolog, UKC Ljubljana, KO za kardiologijo je pojasnil kako je debelost povezana z motnjami srčnega ritma. Debelost je podobno, kot pri drugih srčnožilnih obolenjih, pomemben dejavnik tveganja tudi za razvoj motenj srčnega ritma. Povezava med debelostjo in motnjami srčnega ritma je kompleksna in vključuje več mehanizmov, ki privedejo do sprememb strukturnih in električnih lastnosti srčne mišice.

Z debelostjo ne povezujemo le povišanega krvnega tlaka, pač pa tudi srčno popuščanje, nenadno srčno smrt, možgansko kap, srčni infarkt. Več pa smo slišali o motnjah srčnega ritma, za katere je prav tako lahko odgovorna debelost. 

Najpogostejši mehanizmi vključujejo povezavo debelosti z arterijsko hipertenzijo in posledično tlačno obremenitvijo srca, ki vodi v zadebelitev sten prekatov in razširitev preddvorov. Debelost neugodno vpliva na ravnovesje avtonomnega živčevja (prevlada simpatičnega nad parasimpatičnim) tako, da se poveča možnost pojava motenj srčnega ritma.  Debelost poveča možnost nastanka motenj srčnega ritma tudi preko vpliva na presnovo in povečanega tveganja za nastanek motenj dihanja med spanjem, kot je obstruktivna nočna apnea.

Katere motnje ritma srca največkrat povezujemo z debelostjo in kakšno je tveganje:

• Najmočnejša in najbolje opredeljena je povezava med debelostjo in nastankom atrijske fibrilacije. Debeli posamezniki imajo 2- do 4-krat večje tveganje za atrijsko fibrilacijo kot normalno prehranjeni. Večja kot je telesna teža, večje je tveganje. Vsako povečanje indeksa telesne mase (ITM) za 5 kg/m² je povezano s približno 30–40 % večjim tveganjem za nastanek atrijske fibrilacije.

• Pri debelosti se pogosteje pojavljajo tudi prekatne motne srčnega ritma, predvsem prezgodnji prekatni utripi in neobstojna prekatna tahikardija. Povezava med debelostjo in prekatnim motnjami ritma je kompleksna, saj imajo te osebe tudi večjo incidenco srčnožilnih obolenj, kot je koronarna bolezen in srčno popuščanje, ki tudi povečujejo tveganje za nastanek prekatnih motenj srčnega ritma. Tveganje za pojav prezgodnji prekatnih utripov se pri debelih ljudeh poveča za 2 do 3 – krat. Močno debeli ljudje imajo tudi povečano tveganje za nenadno srčno smrt in sicer kar za 2 do 3 – krat v primerjavi z normalno prehranjenimi.

• Debelost povezujejo tudi s pojavom motenj prevajanja po srcu, predvsem atrioventrikularni blok, pa tudi motnje prevajanja po prekatih. Natančna pojavnost teh motenj v povezavi z debelostjo ni znana.

Vpliv zmanjšanja prekomerne telesne teže na pojavnost motenj srčnega ritma

Izsledki več raziskav so pokazali, da z zmanjšanjem telesne teže pri prekomerno prehranjenih lahko pomembno vplivamo na pojavnost motenj srčnega ritma, njihovo ponavljanje in tudi izboljšamo uspeh zdravljenja nekaterih motenj srčnega ritma. Največ je podatkov o vplivu zmanjšanja telesne teže na pojavnost atrijske fibrilacije. Zmanjšanje telesne teže za vsaj 5 do 10%, ki mora biti trajno, zmanjša tako pogostnost, kot trajanje epizod atrijske fibrilacije.

Zmanjšanje telesne teže vpliva tudi na učinkovitost zdravljenja atrijske fibrilacije z zdravili in katetrsko ablacijo. Bolniki, ki so uspeli zmanjšati težo za več kot 10 %, so imeli tudi do 6 krat večjo možnost uspešne odprave epizod atrijske fibrilacije s katetrsko ablacijo. Pomembno je, da se telesna teža ureja dolgoročno, saj se v primeru ponovnega povečanja telesne teže koristni učinki izgubijo.

1. marca, obeležimo tudi svetovni srčnega utripa (Pulse day). Namen te iniciative je razširiti zavest o pomenu sledenja svojemu srčnemu utripu med laično javnostjo.

Motnje srčnega ritma in še posebej atrijska fibrilacija, kot najpogostejša obstojna motnja srčnega ritma v odrasli dobi lahko potekajo tudi brez pomembnejših simptomov. V nekaterih primerih je nereden srčni utrip odraz neogrožujoče motnje srčnega ritma, v drugih pa oznanja stanje, ki v neodkritem primeru lahko privede do poslabšanja zdravja.

Več o atrijski fibrilaciji.

Tako kar tretjina ljudi ne zaznava atrijske fibrilacije. Del njih je zaradi tega izpostavljen povečanemu tveganju pojava možganske kapi ali srčnega popuščanja. Z enostavnim manevrom, kot je palpacija svojega utripa na zapestju, lahko nereden srčni utrip prepoznamo in ga nato v sodelovanju z zdravnikom opredelimo, ter po potrebi ustrezno ukrepamo. Na ta način lahko preprečimo morebitne resne posledice nezaznane motnje srčnega ritma. Zato so Evropsko aritmološko združenje (EHRA), Ameriško aritmološko združenje (HRS), Južnoameriško aritmološko združenje (LAHRS), ter Azijsko-pacifiško aritmološko združenje (APHRS) proglasili 1. marec kot globalni dan srčnega utripa. Gre za iniciativo, ki združuje dejavnosti posvečene večanju zavedanja javnosti o pomenu sledenja svojemu srčnemu utripu.

Dodatne informacije:

• prim. Matija Cevc, dr. med.: [email protected]

• asist. dr. Simona Klemenčič, univ. dipl. psih., spec. klin. psih.: [email protected]

• prof. Andrej Pernat, dr. med., spec. kardiolog aritmolog: [email protected]

KDAJ: Mesec ozaveščanja o prekomerni telesni teži in debelosti se bo odvijal od 4. marca do 4. aprila 2025, vsak delovni dan.

KJE: vsak delovni dan na Dalmatinovi ulici 10, Ljubljana in pa vsako prvo soboto v Skrbovinci na Mačkovi ulici 1, Ljubljana.

Tematskega ozaveščanja, informiranja in izbranih preventivnih meritev bodo v tem času brezplačno deležni vsi obiskovalci Posvetovalnice, poleg posveta in nasvetov pa bodo prejeli tudi gradiva. Ciljano bomo ugotavljali ogroženost glede prekomerne telesne teže in debelosti, ljudem prestavili tveganje, ki ga predstavlja, izvajali svetovalno dejavnost o tej temi ter preventivne meritve (telesna teža, obseg pasu, merjenje telesne sestave, izračun ITM). Vsi bodo prejeli tudi brezplačne publikacije s tega področja.

Mesec ozaveščanja o prekomerni telesni teži in debelosti  v Posvetovalnici Za srce je omogočilo podjetje Eli Lilly farmacevtska družba, d.o.o.

Preberite še: