Novice o zdravju

Prof. dr. Aleš Blinc, dr. med., je zbral nekaj pozitivnih in nekaj zaskrbljujočih ugotovitev medicine in spoznanj raziskav v preteklem obdobju.


DOBRE NOVICE

Zaviralci angotenzinske konvertaze zmanjšuejo potrebo po hospitalizaciji bolnikov s Covid-19

Nedavno so objavili rezultate raziskave, ki je preko elektronskih registrov analizirala potek in končni rezultat zdravljenja več kot 10.000 ameriških bolnikov s Covid-19. Starejši bolniki, ki so imeli predpisane zaviralce angiotenzinske konvertaze, so imeli za 40 % manjšo verjetnost, da so potrebovali bolnišnično zdravljenje kot bolniki, ki teh zdravil niso prejemali. Pričeli so z randomizirano raziskavo, da bi preverili, ali zaviralci angiotenzinske konvertaze resnično omilijo potek Covid-19. (vir: medscape.com/viewarticle/930841)

Vitamin D ima pomembno vlogo v imunskem sistemu

Že dolgo vemo, da je vitamin D potreben za razvoj in dobro delovanje kosti in srčno-žilnega sistema, krepijo pa se tudi spoznanja, da igra pomembno vlogo v imunskem sistemu. Vitamin D spodbuja naravno obrambo telesa pred virusi, po drugi strani pa preprečuje pretiran vnetni odziv na okužbo, kar je oboje pomembno ob izpostavljenosti novemu koronavirusu. Načrtujejo randomizirano klinično raziskavo, ki bo odgovorila na vprašanje, ali dodatki vitamina D zmanjšujejo tveganje za okužbo z novim koronavirusom in ali pri potrjeni okužbi omilijo potek bolezni. (vir: medscape.com/viewarticle/930152)

Prečiščena omega-3 maščobna kislina ikozapent-etil zmanjšuje potrebo po reavskularizacijskih posegih na srcu

Analiza velike klinične raziskave RECUCE-IT, ki je proučevala vpliv dodajanja 4 g/dan ikozapent-etila bolnikom s koronarno ali sladkorno boleznijo in zmernim zvišanjem trigliceridov, ki so bili že zdravljeni s statini, je pokazala, da so preiskovanci potrebovali za tretjino manj revaskularizacijskih posegov na srcu, če so prejemali ikozapent-etil. Rezultati se skladajo s spoznanji, da ikozapent-etil stabilizira celične membrane in stabilizira aterokslerotične lehe. (vir: medscape.com/viewarticle/930810)

Denervacija pljučnih arterij zmanjšuje pljučno hipertenzijo

Zvišan krvni tlak v pljučni cirkulaciji, ki ni povezan s sprožilnimi boleznimi, predstavlja velik izziv za zdravljenje, saj kljub zdravilom pogosto pride do odpovedi desnega srčnega prekata. Ameriškim raziskovalcem je uspelo za 18 % zmanjšati pljučni arterijski krvni tlak z znotrajžilnim ultrazvočnim uničenjem simpatičnega živčevja pljučnih arterij, kar je tudi izboljšalo telesno zmogljivost pacientov. Potrebne bodo nadaljnje klinične raziskave te novo metode za zdravljenje pljučne hipertenzije. (vir: JACC Cardiovasc Interv 2020; elektronska objava 27. aprila 2020)


SLABE NOVICE

Kazalci vnetja in tromboze napovedujejo slab potek Covid-19

Za bolnike s Covid-19 je praviloma usodna kasna faza okužbe, v kateri se število virusnih delcev v telesu že zmanjšuje, bolnik pa reagira s pretiranim vnetnim odzivom, ki lahko nepopravljivo poškoduje lastno telo. Težaven potek bolezni je mogoče napovedati že v zgodnji fazi bolezni, če izmerimo povišane vrednosti interlevkina-6 (vnetnega kazalca), D-dimera (trombotičnega kazalca) ali srčnega troponina (kazalca okvare srčne mišice). Raziskovalci upajo, da bo zgodnje prepoznavanje težavnega poteka okužbe pripomoglo k pravočasnemu protivnetnemu in protitrombotičnemu zdravljenju. (vir: Lancet 2020; 395: 1054-62; Lancet 2020, elektronska objava 19. maja 2020)

Starost je glavni napovednik umrljivosti Covid-19

Ogromno zdravnikov-raziskovalcev po celem svetu se ukvarja z vprašanjem, katere značilnosti bolnikov napovedujejo težak ali celo usoden potek Covid-19. Izkazalo se je, da so moški približno 2-krat bolj ogroženi s smrtjo zaradi Covid-19 kot ženske, povezava z arterijsko hipertenzijo pa izgine, če sočasno upoštevamo druge srčno-žilne bolezni. Najmočnejši napovedni dejavnik ostaja starost bolnikov: starejši od 80-let kar 26-krat pogosteje kot osebe, stare med 50 in 60 let, mlajši od 40 let pa imajo le 6 % tveganja za smrt ob koronavirusu v primerjavi starostno skupino 50-60 let. (vir: MedRxiv 2020, elektronska objava 7. maja 2020)

V času pandemije Covid-19 smo zanemarili ostale srčno-žilne bolezni

Od marca 2020 se je skoraj povsod po svetu močno zmanjšalo število bolnikov, ki so iskali nujno zdravniško pomoč zaradi srčnega infarkta in drugih resnih srčno-žilnih zapletov. Iz ZDA poročajo o približno 40 % upadu hospitalizacij zaradi srčnega infarkta v marcu 2020 v primerjavi z marcem 2019. Prevladuje mnenje, da srčnih infarktov ni manj, temveč da se bolniki težje odločajo za iskanje zdravniške pomoči zaradi strahu pred okužbo s Covid-19. Dodatno zaskrbljuje tudi porast umrljivosti bolnikov s srčnim infarktom med hospitalizacijo v bostonskih bolnišnicah (s 3,8 % na 6,2 %), kar kaže na težji potek bolezni zaradi kasnega iskanja pomoči. (N Engl J Med 2020, elektronska objava 19. maja; J Am Coll Cardiol 2020, elektronska objava 22. maja 2020)

Napake v prepoznavanju raka, okužb in srčno-žilnih bolezni so pogoste

Ne le v času epidemije Covid-19, tudi v »normalnih« razmerah se vse prepogosto zgodi, da resne bolezni niso pravočasno prepoznane in zdravljene. Ameriški podatki kažejo, da približno 1 od 10 bolnikov z rakom, resno okužbo ali resnim srčno-žilnim zapletom dobi sprva napačno diagnozo ali prepozno dobi pravo diagnozo. Polovica od te desetine utrpi trajno poškodbo ali celo umre. Po drugi strani pa se dogajajo tudi napake zaradi nepotrebnega zdravljenja, zato pravočasno postavljanje pravilne diagnoze ostaja velik, a težko dosegljiv cilj. (vir: Diagnosis 2020, elektronska objava 14. maja 2020)