Piše: Jasna Jukić Petrovčič
V januarju 2022 je izšla izjemna knjižica »Odgovori kardiologov na vprašanja bolnikov o srčno-žilnih boleznih«, ki smo jo v Društvu za zdravje srca in ožilja pripravili v sodelovanju s podjetjem Servier. Na res številna in raznolika vprašanja bolnikov in svojcev, ki sem jih zbrala in uredila avtorica tega prispevka, so odgovorili trije odlični kardiologi: Andraž Cerar, Marko Gričar in David Žižek.
Vprašanja zajemajo izredno široko področje ne samo kardiologije, ampak tudi rehabilitacije, nevrologije, onkologije. Zato so odgovori zdravnikov izjemnega pomena za bolnike z različnimi srčno-žilnimi težavami.
To je knjižica, ki bi jo moral imeti doma vsak srčno-žilni bolnik oz. njegov svojec. Ljudje vse prepogosto iščejo odgovore po internetu, kjer pa vemo, da se težko loči zrnje od plev in prehitro podležemo napačnim nasvetom.
Zametek oz. ideja o takšni knjižici se je porodila oktobra 2019, ko smo imeli prvo srečanje srčno-žilnih bolnikov skupaj z našim društvom in farmacevti (Servier). Namen srečanja je bil, da se pogovorimo o željah, potrebah ter strahovih, s katerimi se srečujejo ljudje, ki imajo srčno-žilne bolezni. Vse o tem srečanju si lahko preberete v reviji Za srce, november 2019, stran 30-31 oz. na spletni strani https://zasrce.si/clanek/revija-za-srce-november-2019/
Ker je nato nastopil koronski čas, se je izdaja te zanimive in izjemno koristne knjižice rahlo zavlekla, smo ob prvi priložnosti, julija 2021, skupaj izvedli preventivno zdravstveno akcijo.
Strokovna ekipa Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije je v Ljubljani in Mariboru štiri dni izvajala brezplačne meritve krvnega tlaka, srčnega utripa in sladkorja v krvi ter strokovno svetovala in osveščala o arterijski hipertenziji (povišanem krvnem tlaku), angini pektoris (bolečini za prsnico) in diabetesu (sladkorni bolezni) obiskovalce v trgovskih centrih. Poleg meritev in svetovanj je bila na voljo tudi ustrezna literatura (ki jo lahko dobite na Društvu za zdravje srca in ožilja).
Zanimivi in zelo povedni so tudi rezultati zdravstveno-preventivne akcije
Skupno smo obravnavali 282 oseb, od tega 165 žensk (58,5 %) in 117 moških (41,5 %). Kadilcev je bilo 38 (13,5 %), kar je manj od povprečja v splošni populaciji.
106 oseb ali 37,6 % je imelo povišan krvni tlak, 19 oseb (6,7 %) je imelo pospešen srčni utrip in 4 osebe (1,4 %) znižan srčni utrip. 33 ali 11,7 % oseb je imelo povišan krvni sladkor.
Zdravila za krvni tlak je jemalo 109 oseb (38,6 %). Kljub predpisani terapiji je imelo povišan krvni tlak več kot polovica oz. 59 oseb (54,1 %). Zdravila za glukozo je jemalo 24 oseb (8,5 %). Bolečino za prsnico je navajalo 30 oseb (10,6 %). Zdravila za angino pektoris je jemalo 12 oseb (4,2 %). Od tega je 5 oseb (41,7 %) kljub zdravilom navedlo bolečino za prsnico.
Tako smo naključno odkrili posameznike, ki so zdravstveno bolj ogroženi za nastanek ali poslabšanje bolezni srca in žilja ter sladkorne bolezni. Tem ljudem smo svetovali, da se čim prej oglasijo pri izbranem zdravniku. Najbolj bode v oči dejstvo, da je imela več kot polovica oseb kljub predpisani terapiji zvišan krvni tlak. Več kot 40 % ljudi pa je navajalo bolečino za prsnico kljub terapiji. Žal nimamo podatka, ali so zdravila za nižanje krvnega tlaka in/ali zdravila proti angini pektoris redno jemali.
Zdravstveno preventivno akcijo so ljudje odlično sprejeli, udeležencev je bilo kar 75 % več kot v letu 2019. Pozna se, da ljudje zaradi epidemiološke situacije težje pridejo do zdravnika (kar so tudi sami povedali).
Kje lahko dobite novo knjižico ODGOVORI KARDIOLOGOV NA VPRAŠANJA BOLNIKOV O SRČNO-ŽILNIH BOLEZNIH?
Lahko jo dobite osebno v Posvetovalnici za srce, ki deluje v okviru Društva za zdravje srca in ožilja na Dalmatinovi 10 v Ljubljani. Lahko nam tudi pišete na naslov [email protected] ali pokličete na 01-234-75-55, da vam jo pošljemo na domači naslov. Lahko jo snamete s te spletne strani, s klikom na zgornjo sliko ali na https://bit.ly/3qLIOSf
***
Verjamem, da bo ta knjižica našla svoje mesto v vsakem domu, kjer živi oseba s srčno-žilnimi boleznimi, saj bodo odgovori kardiologov olajšali marsikatero stisko in negotovost, kdaj ukrepati in kako pravilno postopati, da se bolezen ne poslabša. S tem se bo dvignila tudi kvaliteta življenja bolnikov in posredno s tem bo kvalitetnejše življenje tudi sorodnikov oz. skrbnikov, ki so pogosto v skrbeh.