Holesterol je beseda, ob kateri se marsikdo zdrzne, saj običajno nosi negativen prizvok. Kljub temu se nam ga ni treba vedno bati. Holesterol namreč sam po sebi zdravju še ni nevaren. Težave lahko nastanejo, kadar nas povišan holesterol spremlja daljši čas.
Dobro je, da se s holesterolom bolje spoznamo in v svoje življenje uvedemo nekatere spremembe, ki ga pomagajo uravnavati. V nadaljevanju preberite, kaj sploh je holesterol, zakaj je pomemben, kdaj in zakaj je nevaren ter zakaj je preventiva za ohranjanje zdrave ravni holesterola ključna.
Zakaj so ravni holesterola pomembne?
Holesterol je vrsta maščobe, ki jo najdemo v telesu in skrbi za zdravo tvorbo hormonov, proizvodnjo vitamina D, žolčnih kislin, ki pomagajo pri prebavi, in še več. Holesterol sam po sebi ni slab, razen če ga imate preveč.
Holesterol namreč dobimo iz dveh virov: približno 80 % ga proizvedejo naša jetra in črevesje, okrog 20 % pa ga dobimo iz živil živalskega izvora, kot so meso in mlečni izdelki.
Vrsti holesterola
Holesterol kroži v krvnem obtoku, vendar ne more potovati sam. Lahko si ga predstavljamo kot olje v vodi, kjer oljne kapljice ostanejo na vrhu in se ne zmešajo z vodo. Ker je holesterol topen samo v maščobi, mora po telesu krožiti v posebni obliki, imenovani lipoproteini.
Po telesu holesterol prenašata dva glavna tipa lipoproteinov:
Kdaj postane holesterol škodljiv in zakaj?
Ker holesterola ne vidimo in ne občutimo, mu običajno ne pripisujemo velike pomembnosti. Ampak podobno kot prometni zamašek ovira pretok prometa in povzroča težave na cestah, lahko čezmerna raven holesterola v krvi zamaši arterije in onemogoči pravilen pretok krvi po telesu, kar lahko privede do resnih zdravstvenih težav:
Če se zamaši krvna žila v srcu, to povzroči srčni infarkt.
Če se zamaši krvna žila v možganih, to povzroči možgansko kap.
Če se zožijo krvne žile na območju nog ali medenice, se razvije periferna arterijska okluzivna bolezen (PAOB).
Poznati morate svojo raven holesterola LDL
Visoka raven holesterola LDL oziroma slabega holesterola lahko povzroči kopičenje maščobnih oblog (aterosklerotičnih plakov) na stenah žil, kar privede do zoženja žil in s tem zmanjšanega pretoka krvi v srce. To lahko vodi v srčno-žilne bolezni. Zato je ključno, da redno preverjate svoje vrednosti holesterola LDL in se v primeru povišanih ravni posvetujete z zdravnikom.
Ciljna vrednost oziroma priporočljiva raven holesterola LDL je odvisna od ogroženosti posameznika
| Ogroženost posameznika | Ciljna vrednost holesterola LDL |
| Majhna srčno-žilna ogroženost (zdravi ljudje) | manj kot 3 mmol/l |
| Zmerna srčno-žilna ogroženost (npr. mlajši ljudje, ki imajo sladkorno bolezen manj kot 10 let in nimajo drugih dejavnikov tveganja, razen zvišane ravni h-LDL …) | manj kot 2,6 mmol/l |
| Visoka srčno-žilna ogroženost (npr. ljudje, ki imajo znatno zvišane vrednosti celokupnega holesterola (8 mmol/l), h-LDL (4,9 mmol/l) ali krvnega tlaka (≥ 180/110 mm Hg); ljudje z družinsko hiperholesterolemijo; ljudje s sladkorno boleznijo, ki traja že vsaj 10 let …) | manj kot 1,8 mmol/l in znižanje za najmanj 50 % glede na izhodiščno vrednost |
| Zelo visoka srčno-žilna ogroženost (npr. potrjena bolezen srca in žilja, kot je predhodni akutni srčni infarkt, koronarna revaskularizacija, možganska kap, periferna arterijska bolezen; bolniki s sladkorno boleznijo z okvaro tarčnih organov ali vsaj tremi pomembnimi dejavniki tveganja (kajenje ali izrazita hiperholesterolemija ali izrazita hipertenzija) …) | manj kot 1,4 mmol/l in znižanje za najmanj 50 % glede na izhodiščno vrednost |
Ob diagnozi povišanega holesterola se posvetujte z zdravnikom, ki presodi, kateri ukrepi so najprimernejši.
Če se soočate s povišanim holesterolom, vedite, da niste edini. Veliko lahko naredite s spremembo življenjskega sloga, ki naj vključuje zdravo prehrano, redno telesno vadbo, opustitev kajenja, omejevanje uživanja alkohola ter upravljanje stresa z metodami sproščanja. Hkrati redno obiskujte zdravnika in spremljajte raven svojega holesterola LDL.
Kadar ti ukrepi niso dovolj učinkoviti, vam bo zdravnik predpisal zdravila za zniževanje holesterola LDL, pri čemer je pomembno, da zdravila jemljete redno in dolgotrajno. Zdravnik vam bo pomagal poiskati rešitev, ki bo ustrezala vašemu načinu življenja.
In ne pozabite, da lahko podporo vedno poiščete pri zdravstvenih delavcih in ljudeh okoli sebe.
Predstava raziskuje slovenske navade, ki pogosto vodijo v težave s holesterolom. Ob tem pa Javšnik ne žuga. Namesto tega se skozi humoren prizvok sooča z realnostjo in spodbuja gledalce k razmisleku o svojem in življenjskem slogu svojih bližnjih.
Viri:
Mach F, Baigent C, Catapano AL, et al; ESC Scientific Document Group. 2019 ESC/EAS Guidelines for the management of dyslipidaemias: lipid modification to reduce cardiovascular risk. Eur Heart J. 2020;41(1):111–188.
Cholesterol. BetterHealth Channel website. Dostopno na: https://www.betterhealth.vic.gov.au/health/conditionsandtreatments/cholesterol, dostopano 23. 4. 2024
Your guide to lowering your cholesterol with TLC. National Institutes of Health. Dostopno na: https://www.nhlbi.nih.gov/files/docs/public/heart/chol_tlc.pdf, dostopano 23. 4. 2024