Na vprašanja odgovarjata: Prim. Boris Cibic, upokojeni kardiolog in prof. dr. Aleš Blinc, kardiolog
Vprašanje
»Spoštovani,
Stara sem 40 let in popolnoma zdrava/brez zdravil. Imam že nekaj let ugotovljen prolaps mitralne zaklopke, poleg tega pa se mi že tri leta pojavljajo nenadni zelo viski utripi PO rekreaciji. No, sedaj mi je po teh letih končno uspelo “napad” ujeti na EKG, kjer je šel srčni utrip do 230 utripov na minuto, diagnoza PSVT. Prejela sem Byol (danes grem po zdravila) kjer bi po treh mesecih uporabe preverjali stanje in razmišljali o morebitni ablaciji, če tablete ne bi bile učinkovite. Moj pulz v mirovanju je med 60 in 65 utripov/minuto in tudi sicer je utrip v redu. Zviša se med rekreacijo, ko je lahko tudi več kot 150. Bojim se, da mi bodo sedaj zdravila preveč znižala utrip v mirovanju oz. na moj utrip na dnevni bazi. Tudi sicer sem že veliko prebrala o PVST in moram priznati, da me je neizmerno strah, da se ne bi zgodilo najhujše. Hvala za vaše mnenje in lepo pozdravljeni.«
Odgovor
PSVT je kratica za paroksizmalno supraventrikularno tahikardijo. Gre za občasno, v napadih potekajočo (paroksizmalno) motnjo srčnega ritma, pri kateri nenormalni električni impulzi nastajajo nad srčnimi prekati (supraventrikularno) in povzročajo prehitro bitje srca (tahikardijo), ki običajno traja nekaj sekund do nekaj minut, redkeje pa tudi po več ur. V veliki večini primerov gre bolj za neprijetnost kot za resno nevarnost, čeprav med napadi poleg razbijanja srca lahko občutite šibkost in zadihanost. Prolaps mitralne zaklopke (bočenje zaklopke nazaj v levi preddvor med krčenjem levega prekata) sicer ne predstavlja resne strukturne bolezni srca, zlasti pri ženskah pa poveča pogostost PSVT.
Napade PSVT lahko poskušamo prekiniti s spodbujanjem parasimpatičnega avtonomnega živčevja – živca vagusa, ki upočasnjuje srčno frekvenco. Gre za t.i. vagalne manevre: (a) napnemo se, kot bi hoteli zakašljati, a ne izpustimo zraka, (b) nekaj sekund masiramo razcepišče karotidne arterije na vratu ali (c) pomočimo obraz v hladno vodo. Pogostost napadov PSVT zmanjšujemo z zdravili, ki razbremenjujejo srce z upočasnitvijo srčne frekvence in zmanjšanjem maksimalne moči krčenja. Gre za zaviralce receptorjev beta, med katere sodi tudi Byol. Stranska učinka zaviralcev beta sta manjša telesna zmogljivost in povečana utrujenost. Če z zgoraj navedenimi ukrepi ne uspemo odpraviti napadov PSVT, se kardiologi lahko odločajo za elektrofiziološko preiskavo srca in prekinitev morebitnih anomalnih električnih poti, čemur pravimo ablacija. Vsekakor je strah odveč in zaupajte svojemu kardiologu!