Srčno popuščanje ni ozdravljivo, vendar lahko napredovanje bolezni upočasnimo z zgodnjo diagnozo, uvedbo kar najboljše terapije in spremembo načina življenja, ter tako še naprej počnemo stvari, ki so nam pri srcu. Ob Evropskem dnevu ozaveščanja o srčnem popuščanju, ki ga obeležujemo vsako leto v začetku maja, na Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije pričnemo z dejavnostmi, ki nas spomnijo na to najbolj razširjeno srčno-žilno bolezen.
Letos je ozaveščanje še posebej pomembno, saj se je svet v času pandemije covid-19 kar malo ustavil. Med drugim so bili odpovedani tudi redni specialistični pregledi za bolnike s kroničnimi boleznimi. Kaj to pomeni za bolnike s srčnim popuščanjem in kako so zdravniki v tem času vseeno ohranjali stik z bolniki? Tudi o tem smo govorili na letošnji novinarski konferenci.
Srčno popuščanje ne vpliva le na kakovost življenja, ampak lahko vodi do hudih zapletov, celo do odpovedi srca
Prim. Matija Cevc, dr. med., je povedal, da je kronično srčno popuščanje bolezensko stanje, pri katerem okvarjeno srce ne zmore črpati dovolj krvi, da bi zadostilo presnovnim potrebam ostalih organov in tkiv. Čeprav se je preživetje bolnikov s srčnim popuščanjem v zadnjih letih bistveno izboljšalo, ostaja smrtnost še vedno zelo visoka. Do srčnega popuščanja lahko pride zaradi ateroskleroze koronarnih arterij in posledične motnje v prekrvljenosti srčne mišice, poškodbe srčne mišice, ki jo najpogosteje povzročita srčni infarkt lahko pa tudi vnetje srčne mišice ali razne škodljive snovi, kot npr. alkohol ali zasvojenost z drogami, sladkorna bolezen, neredko pa tudi stanja, ki preobremenjujejo srčno mišico, kot npr. povišan krvni tlak, bolezni srčnih zaklopk, ščitnice ipd., pa tudi prirojene srčne napake.
Najpogostejši simptomi srčnega popuščanja so: zmanjšana telesna zmogljivost, občutek težkega dihanja, otekanje gležnjev, nog in trebuha, kronični kašelj ali piskanje, hladne okončine, modrikaste ustnice, ušesa in nos, izguba apetita ali slabost, pogosto uriniranje ponoči.
Ozaveščanje o tej hudi bolezni je izjemno pomembno, saj je ključno, da bolniki čim prej prepoznajo simptome in pridejo k zdravniku. Ob zgodnji diagnozi srčnega popuščanja bo zdravljenje bolj uspešno ter bo pomembno prispevalo k boljši kakovosti življenja in daljšemu življenju bolnika.
Prof. dr. Bojan Vrtovec, dr. med., spec. kardiolog, vodja oddelka za napredovalo srčno popuščanje in transplantacije srca v ljubljanskem Univerzitetnem kliničnem centru, je opozoril, da je srčno popuščanje edina bolezen srca in ožilja, katere pogostnost v zadnjem času narašča – v letu 2019 je imelo to diagnozo na svetu kar 26 milijonov bolnikov. Pri mlajših od 65 let se pojavi redkeje, poveča pa se pri starejši populaciji. Za Slovenijo natančnih podatkov še nimamo, domnevamo pa, da sta incidenca in prevalenca srčnega popuščanja pri nas podobna kot v zahodnem svetu. To pomeni, da v Sloveniji trenutno živi približno 30.000 bolnikov s srčnim popuščanjem. Te številke so morda še bolj aktualne v času svetovne pandemije kovid-19, saj vidimo, da je število bolnikov s srčnim popuščanjem višje kot tistih s kovid-19, hkrati pa so bolniki s srčnim popuščanjem bistveno bolj ogroženi za slabši potek ob okužbi s tem virusom. Preživetje bolnikov s srčnim popuščanjem je povezano s stopnjo bolezni: bolniki z blažjo stopnjo imajo predvideno 1-letno preživetje več kot 95 %, bolniki z napredovalim srčnim popuščanjem pa le 50-60 %.
Srčno popuščanje lahko zdravimo z zdravili in nemedikamentoznimi ukrepi. Z zdravili želimo v čim večji meri zmanjšati simptome srčnega popuščanja in pogostnost poslabšanj ter bolnikom podaljšati življenje. V nekaterih redkejših primerih zdravljenje z zdravili ni dovolj učinkovito in bolezen napreduje. Čeprav je razlogov za to več, se to najpogosteje dogaja, kadar srčnega popuščanja ne odkrijemo dovolj kmalu. Pri bolnikih z napredovalim srčnim popuščanjem je na voljo več nemedikamentoznih, bolj invazivnih metod zdravljenja, kot so vstavitev resihronizacijskega spodbujevalnika, presaditev matičnih celic ali vstavitev mehanskega podpornega sistema. V zadnjih letih je prišlo do pomembnega napredka pri razvoju mehanskih podpornih sistemov, ki bolniku s srčnim popuščanjem omogočajo bistveno izboljšanje telesne zmogljivosti in kvalitete življenja. V primeru, če bolezen kljub temu napreduje, je kot končna metoda zdravljenja srčnega popuščanja na voljo še presaditev srca. V Sloveniji je zdravljenje s presaditvijo srca dostopno širšemu krogu bolnikov s srčnim popuščanjem, saj se že sedmo leto zapored uvrščamo na 1. mesto na svetu po številu presaditev na milijon prebivalcev. Pri vseh bolnikih s srčnim popuščanjem pa je ključnega pomena, da pravočasno in hitro odkrijemo ter zdravimo poslabšanje bolezni, pri čemer nam je v veliko pomoč telemedicinska obravnava. O tem je govorila tudi prim. Cirila Slemenik Pušnik, dr. med., spec. kardiologinja, predsednica Koroškega zdravniškega društva, strokovna mentorica Koronarnega kluba Mežiške doline, in temi srčnega popuščanja namenila članek v tej reviji Za srce – vabljeni k branju njenega prispevka.
»SRČNO POPUŠČANJE – naj vas ne ustavi pri stvareh, ki jih delate s srcem«
To je ključno sporočilo kampanje, ki jo ob letošnjem evropskem dnevu osveščanja o srčnem popuščanju pripravljamo na Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije, v sodelovanju s farmacevtsko družbo Novartis.
Vir: Izjava za javnost ob Evropskem dnevu ozaveščanja o srčnem popuščanju, maj 2020
Piše: Nataša Jan