Migrena in možganska kap

Povzela Jasna Jukić Petrovčič, prof.zdr.vzg. po prispevku Migrena kot dejavnik tveganja za možgansko kap, avtorjev Marjana Zaletela in Matjaža Popita

O povezavi med migrenskimi glavoboli in možgansko kapjo ni veliko napisanega, zato se mi zdi prispevek na to temo velikega pomena.

Migrena in možganska kap sta dva pogosta klinična stanja, za katera se zdi, da imata malo skupnega. Migrena je benigna bolezen, ki traja skozi celo življenje, pojavi se pred 40 letom starosti in prizadene približno 12% populacije, predvsem ženske. Možganska kap je nenaden dogodek, z incidenco 0,2%, povprečno se pojavi v starosti 70 let in pri katerem prevladujejo moški. Mehanizem migrene ni povsem jasen, pri možganski kap so vpleteni srčnožilni dejavniki.

Obe bolezni  sta nevrološki stanji, ki nista opredeljeni kot vzročno povezani stanji. Raziskave kljub temu kažejo na povezavo med tema dvema boleznima, predvsem pri starejših bolnikih in podskupinah bolnic, ki imajo migreno z avro, jemljejo kontracepcijske tablete in imajo dejavnike tveganja za žilna obolenja. V teh raziskavah je migrena prepoznana kot dejavnik tveganja za možgansko kap.

Migrena brez avre je močan migrenski glavobol brez nevroloških primanjkljajev. Migrena z avro ima nevrološke simptome, ki se počasi razvijejo v 5 do 20 minutah in trajajo do ene ure. Faza migrenskega glavobola sledi po avri. Nevrološki simptomi avre so: motnje vida, zamegljen vid, dvojni vid, izguba vidnega polja, bliskanje pred očmi, utripajoče cikcakaste črte, lomljena slika, mravljinčenje, ki se premika od konic prstov do glave, paraliza, motnje govora, šibkost in/ali vrtoglavica, razdražljivost, občutljivost za zvoke in vonjave.

Raziskava oz. analiza, opravljena na Nevrološki kliniki v Ljubljani,  je pokazala povezavo med migreno in možgansko kapjo pri bolnicah v starostnem obdobju nad 50 let in pri bolnikih v obdobju med 50 in 60 let. V tem obdobju sta lahko stanji povezani preko srčnožilnih bolezni oz. s  prizadetostjo srčnožilnega sistema. Okvare slednjega se pokažejo z nenadnimi dogodki, kot sta možganska kap in srčni infarkt.

Iz dosedanjih študij še vedno ni povsem jasno, ali je migrena dejavnik tveganja za srčnožilna in možganskožilna obolenja. Tveganje je omejeno na določene podtipe migrene, kot je migrena z avro, in podskupine bolnikov. Dosedanje raziskave so pokazale, da imajo bolniki z migreno brez avre povečano tveganje za ishemično možgansko kap, srčni infarkt ali smrt zaradi srčnožilnih bolezni. Posamezniki, še posebno ženske, ki imajo migreno z avro, imajo dvakrat povečano tveganje za ishemično možgansko kap.

Migreno štejemo za bolezen s alostatskim bremenom, ki se v starosti pokaže kot možgansko-srčnožilna bolezen. Zato je potrebno zmanjševanje alostatskega bremena skozi celo življenje z ustreznim zdravljenjem in obvladovanjem migrene.

Vir.