Spodnji prispevek je nastal v sodelovanju z revijo Vzajemnost in ga lahko najdete tudi na spletni strani: Koristne preventivne zdravstvene meritve | Revija Vzajemnost
Bolezni srca in ožilja so v razvitem svetu še vedno vodilni vzrok obolevnosti in umrljivosti. Zato je redno spremljanje zdravstvenega stanja zelo pomembno, da vemo, kdaj se je neka sprememba v zdravju zgodila, kako dolgo traja in kako hitro napreduje.
Različne zdravstvene in preventivne meritve za ugotavljanje dejavnikov tveganja za bolezni srca in ožilja lahko opravite tudi v Posvetovalnici za srce v Ljubljani, ki že četrt stoletja deluje v okviru Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije. Tu dobite strokoven nasvet, hkrati pa prijazen in sočuten pogovor, koristne informacije, spodbude ali pohvale za napredek pri izboljšanju zdravega življenjskega sloga. Nabor preventivnih zdravstvenih meritev se širi, zato ni odveč kratka razlaga, kaj določena pomeni.
Krvni tlak in srčni utrip. Krvni tlak je sila v arterijah, žilah odvodnicah, ko srce utripa (to je sistolični ali zgornji tlak) in ko srce počiva (to je diastolični ali spodnji tlak). Normalen krvni tlak pri odrasli osebi je do 140/90 mmHg. Krvni tlak je najpogostejše merjena zdravstvena meritev, ki jo človek opravi doma. Med meritvijo sproščeno sedimo, se ne premikamo in ne govorimo. Po potrebi izmerimo krvni tlak na levi in desni nadlakti. Srčni utrip je število udarcev srca, merjenih v eni minuti. Optimalen utrip odrasle osebe je od 60 do 80 udarcev na minuto. Pri meritvi lahko zaznamo tudi motnjo srčnega ritma.
Saturacija je nasičenost krvi s kisikom. Z njo spremljamo delovanje pljuč, srca, lahko tudi slabokrvnost (ker je kisik vezan na hemoglobin v krvi). Optimalna vrednost je med 95 in 100 odstotki. Znižane vrednosti povzročijo težave z dihanjem (pljučne bolezni, srčno popuščanje, alergije, slabokrvnost), vrednosti čez 100 odstotkov pa so znak hiperventilacije oziroma paničnega napada.
Telesna teža, indeks telesne mase in obseg pasu. Prekomerno telesno težo in debelost ugotavljamo z indeksom telesne mase (ITM) in obsegom pasu. ITM je razmerje med telesno maso v kilogramih in kvadratom telesne višine v metrih (kg/m2). Optimalen ITM je med 20 in 25. Povečan ITM nad 30 ter prenizek ITM pod 18,5 predstavljata tveganje za zdravje. Optimalen obseg pasu pri moških je do 94 cm, večji od 102 cm resno ogroža zdravje. Pri ženskah je optimalen obseg pasu do 80 cm, resno ogroža zdravje obseg nad 88 cm.
Glukoza ali krvni sladkor je pomemben vir presnovne energije. Telo dobi glukozo neposredno iz zaužite hrane ali telesnih zalog. Optimalna raven krvnega sladkorja na tešče je med 3,6 mmol/L in 6,1 mmol/L. Kadar je nivo glukoze v krvi na tešče več kot 7,0 mmol/L, govorimo o sladkorni bolezni. Če je med 6,1 mmol/L in 7,0 mmol/L, je to motena toleranca za glukozo (MTG). Vrednost glukoze v krvi pod 3,6 mmol/L imenujemo hipoglikemija, ki je lahko zelo nevarna, če ravni glukoze ne dvignemo z vnosom sladke hrane ali pijače.
Holesterol, pomemben gradnik celic, nastaja v jetrih in je v vseh telesnih tkivih. Je sestavni del nekaterih hormonov, v njem so topni vitamini A, D, E, K. V telo ga vnašamo s hrano živalskega izvora. Optimalna vrednost holesterola v krvi je do 5,0 mmol/L, pri nekaterih srčno-žilnih boleznih pod 4,5 mmol/L. Holesterol je lahko povišan zaradi nezdravega življenjskega sloga, stresa ali genetske obremenjenosti (družinska hiperholesterolemija).
Lipidogram. Celoten maščobni profil (lipidogram) pokaže vrednosti celokupnega holesterola, slabega holesterola LDL, dobrega holesterola HDL, vrednost trigliceridov in sladkorja v krvi. Optimalne vrednosti celokupnega holesterola so pod 5,0 mmol/L, LDL pod 3,0 mmol/L, HDL nad 1,20 mmol/L, trigliceridov pod 1,70 mmol/L. V primeru srčno-žilnih bolezni oziroma posegov na srcu in ožilju morajo biti vrednosti celokupnega holesterola pod 4,5 mmol/L, LDL pa celo pod 1,80 mmol/L oziroma 1,4 mmol/L, kar vedno določi zdravnik.
Trigliceridi so maščobe, ki telesu zagotavljajo energijo in shranjujejo neporabljene kalorije (trebušna debelost). Optimalna vrednost trigliceridov v krvi na tešče je pod 1,70 mmol/L. Povišane vrednosti so največkrat zaradi nezdravega življenjskega sloga (maščobe, sladkor in alkohol v prehrani, kajenje, telesna nedejavnost), lahko pa so znak druge bolezni, na primer sladkorne bolezni, težav s ščitnico, metabolnih motenj idr.
Hemoglobin je barvilo, ki daje krvi rdečo barvo. Vsebuje železo in je v rdečih krvnih celicah. Naloga hemoglobina je, da prenaša kisik od pljuč po celotnem telesu do vseh organov in tkiv. Referenčne vrednosti hemoglobina v krvi za ženske so od 120 do 150 mg/L in za moške od 130 do 170 mg/L. Pomanjkanju hemoglobina pravimo slabokrvnost, ki se kaže kot splošna telesna ali duševna utrujenost. Tudi previsoke koncentracije hemoglobina v krvi niso zdrave – tem pacientom svetujemo enako kot tistim z anemijo: obisk izbranega zdravnika.
CRP je protein v krvi, s katerim odkrivamo vnetne procese, spremljamo učinkovitost zdravljenja bakterijskih okužb z antibiotiki, nadzorujemo uspešnost zdravljenja revmatičnih obolenj, ugotavljamo zgodnje zaplete po operacijah (okužbe) in nekatera druga zdravstvena stanja. Koncentracija CRP nakazuje resnost okužbe – višja ko je vrednost, težja je okužba. Optimalna vrednost je pod 5 mg/L.
EKG – elektrokardiogram. EKG je grafični zapis električnih aktivnosti srčne mišice. Z njim opazujemo ritem srca, morebitne nepravilne srčne utripe, prehitre ali prepočasne utripe (tahikardija, bradikardija). Posnetek se opravi tudi ob bolečinah v prsnem košu, sumu, da gre za srčni infarkt, različnih motnjah srčnega ritma, pri vnetju osrčnika, povečanju srca, popuščanju srca, pri sistemskih boleznih, ki prizadenejo srce, pri motnjah elektrolitskega ravnovesja, oceni delovanja vstavljenih spodbujevalnikov srca …
Pulzni val oziroma togost žil. Pulzni val je preiskava, ki izmeri hitrost pretoka krvi v arterijah oziroma kako hitro teče kri po žilah. S preiskavo lahko ugotovimo, ali so naše žile na primer bolj toge, kot bi morale biti v naši starostni skupini. Večja togost žil povečuje tveganje za nastanek možganske kapi, srčnega infarkta in drugih srčno-žilnih zapletov. Optimalne vrednosti se spreminjajo glede na starost in spol in so standardizirane.
Venska pletizmografija oziroma pregled ven na nogah. Venska pletizmografija je pregled venskega ožilja na nogah (krčne žile). V začetni fazi kronična venska bolezen poteka z blagimi simptomi, ki jih marsikdo spregleda in zato prepozno pride do zdravnika. Simptomi so občutek težkih in utrujenih nog, otekanje okončin, vidne oziroma izbočene žile, sprememba barve kože (hiperpigmentacije). Globoka venska tromboza je nujno zdravstveno stanje in se kaže kot zelo otekla noga, ki močno boli, koža je temno rdeče do vijoličaste barve ter vroča na otip. Optimalni rezultati so čas polnjenja ven nad 25 sekund in črpalna sposobnost mišične črpalke v venah vsaj nad dvema, idealno nad šestimi odstotki.
Gleženjski indeks oziroma pregled arterij na nogah. Periferna arterijska bolezen ali bolezen zamašenih žil je nevarna bolezen okončin, ki močno zmanjša pretok krvi po telesu. Odkrivamo jo z gleženjskim indeksom. Je osnovna presejalna preiskava, s katero odkrivamo aterosklerozo spodnjih okončin oziroma odkrivamo zožitev ali zaporo arterij na nogah. S pravočasno diagnozo se lahko izognemo resnim posledicam. Neugotovljena in nezdravljena zapora žil na nogah povzroča gangreno. Bolj ogroženi so vsi kadilci, stari nad 50 let, ljudje, ki imajo sladkorno bolezen, visok krvni tlak, prekomerno telesno težo in v anamnezi srčno-žilno obolenje. Pri starejših od 65 let je možnost za nastanek periferne arterijske bolezni še večja. Optimalen rezultat je med 1,00 in 1,40.
Ugotavljanje srčnega popuščanja in tromboze
Letos so v posvetovalnici uvedli dve pomembni novi krvni preiskavi. Nt-proBNP je marker v krvi, s katerim ugotavljamo srčno popuščanje, sledimo napredovanju že ugotovljene bolezni ter spremljamo učinkovitost zdravljenja z zdravili. Pri srčnem popuščanju srce izgublja svojo funkcijo in postane manj učinkovito. Črpalna sposobnost srca je oslabljena, kar se kaže s simptomi, kot so otekanje gležnjev, stopal, trebuha, zadihanost, sopenje, kašljanje, velika utrujenost, izguba energije, izguba teka, hitro utripanje oziroma občutek razbijanja pri srcu, motnje srčnega ritma, pogosto odvajanje seča, zlasti ponoči, ter dnevno nihanje telesne teže. Višji ko je nivo NT-proBNP, večja je stopnja srčnega popuščanja. Optimalna vrednost NT-proBNP je pod 125 µg/L.
D-dimer v krvi izmerimo, kadar posumimo na možnost nastajanja krvnih strdkov. Če je rezultat negativen, test izključi krvne strdke oziroma trombozo. Če test pokaže zvišane vrednosti, so te lahko posledica globoke venske tromboze, pljučne embolije ter tudi drugih bolezni, na katere moramo pomisliti: stanje po operaciji, večje poškodbe, opekline, otekline, hematom, akutna vnetja, okužbe, diseminirana intravaskularna koagulacija, krvavitve, tumorji, bolezni srca, pljuč, ledvic ali jeter ter nosečnost. Resnost stanja je odvisna od višine izmerjenega D-dimerja. Rezultat, nižji od 475 µg/L, izključi stanja, pri katerih nastajajo krvni strdki.
Pri vseh meritvah rezultat dobite takoj, sledita še zdravstveni posvet in pogovor. Zdravstvene kartice ne potrebujete. Krvne preiskave naredijo iz kapljice krvi (vbod v prst). Za meritve maščobe in sladkor v krvi je treba biti tešč.
Preberite še: