Piše: Sašo Kronegger, socialni pedagog in mladinski delavec
Odnos do lepote je ena ključnih tem, ki vplivajo na doživljanje mladih (in manj mladih) ob ogledu spletnih vsebin. Mediji in socialna omrežja pred nas postavljajo podobe, ki vplivajo na naše doživljanje samih sebe, zato se jim bomo v tem sestavku posvetili iz več zornih kotov.
Kako se sami zavedamo svojih teles?
Človek doživlja lepoto s primerjavo med zaznanimi značilnostmi opazovanega ter svojimi koncepti lepote, harmoničnosti in dobre oblikovanosti. Čeprav vsi (načeloma) vidimo isto podobo, se vsakdo od nas nanjo odzove glede na svoje lastne predstave. Od tod izraz, da imajo ‘vsake oči svojega malarja’.
Družba nas oblikuje na mnogo načinov in verjetno veliko bolj, kot se tega zavedamo – od interakcij z drugimi do osebnega razvoja skozi odzive drugih na naša telesa ter s tem povezanim občutkom lastne vrednosti.
Smo socialna bitja. Z vidika genetike se zanašamo drug na drugega, da bo naša vrsta preživela. Ta osnovna predpostavka v interakciji vpliva na naše interakcije tako s fiziološkega kot tudi s psihološkega vidika, zato ni nenavadno, da odzivi družbe na nas vplivajo tako močno. Tudi naš odnos do nas samih je deloma povezan s tam, kako družba gleda na naše telo, na našo telesno podobo.
Telesna podoba je notranja (osebna) in zunanja (družbena). Vključuje:
- kako vizualno zaznavamo svoje telo,
- kako se počutimo zaradi svojega videza,
- kaj razmišljamo in kaj sami sebi govorimo o svojem telesu ter
- kaj občutimo, ko drugi gledajo naše telo.
Pogled nase v poplavi popolnih podob
Kako smo videti, verjetno še nikoli v zgodovini ni imelo tako velikega pomena za naše doživljanje lastne vrednosti, kot ga ima danes.
Mediji so v zadnjih letih postali platforma, ki ojačuje kulturna prepričanja in vsiljuje navodila, kako naj bi bili videti. Posamezniki ta navodila – zavestno ali nevede – vrednotimo in ponavljamo. Bolj ko gledamo popolne podobe drugih in brez uspeha poskušamo najti te iste, idealizirane lastnosti pri sebi, slabše mnenje imamo o lastni vrednosti. To je začaran krog, ki goji nezadovoljstvo.
Z življenjem pod drobnogledom družbe lahko hitro razložimo, kako naš pogled nase odplava na temno stran, v negativno telesno podobo. Večje ko je naše nezadovoljstvo, ko se primerjamo z družbenimi in medijskimi normami, bolj negativna je naša telesna podoba. Slabša je telesna samopodoba, večja so tveganja za pojav ekstremnih oblik nadzora teže in telesa, kot so ekstremne diete, kompulzivne telesne vadbe, motnje hranjenja, ekstremne ali nepotrebne estetske operacije, uporaba steroidov za razvoj mišic …
Družba ponuja veliko referenčnih točk, ki oblikujejo naše razumevanje sveta ter tako pozitivne kot tudi negative ocene telesne podobe. Življenje je polno podob moderno oblečenih žensk s popolno kožo, drobnim pasom, velikimi prsmi, modno izstopajočo zadnjico, ki niso težje od 59 kg. Polno nerealnih podob lepote, ki jih drugi – že zaradi svojih genetskih lastnosti – ne moremo posnemati ali jih težko dosežemo. Enako velja za izpostavljene ‘radiatorčke’ znanih športnikov in manekenov, ki so za mnoge nedosegljivi. Vendar nas prepričujejo, da so takšna telesa edina normalna, zaželena in lepa.
Ko se ne moremo primerjati z njimi, smo nezadovoljni in imamo občutek, da smo grdi. Podobe popolnosti, ki jih vidimo v tiskanih, filmskih in televizijskih vsebinah, so nerealna verzija resničnosti, za katero nam ves čas pripovedujejo, da je dosegljiva – če treniramo, jemo manj in namakamo telo v preoblikovalnih, utrjevalnih in zategovalnih kremah.
Mediji so močno orodje, ki krepi kulturna prepričanja in vrednote, in čeprav morda niso v celoti odgovorni za določanje standardov fizične privlačnosti, se je poplavi podob in vrednot skoraj nemogoče izogniti.
Nestrpnost do telesne raznolikosti
V naši družbi ima nestrpnost do telesne raznolikosti veliko opraviti s predsodki do debelosti. Biti suh in mišičast je postala podoba trdega dela, uspešnosti, priljubljenosti, lepote, moči in discipline. Biti debel pa je povezano z lenim in grdim, s šibkostjo in pomanjkanjem volje. Na ta način ‘debel’ ni več opis, kot so visok ali rdečelas, temveč znak slabega odnosa. Iz tega izhaja družbeno mnenje, da je debelo slabo.
Od bližnjih se učimo o tem, kaj je v življenju pomembno. Pri razvoju telesne podobe so še posebej pomembna prijateljstva, saj s prijatelji preživimo veliko časa in oblikujemo skupne vrednote in prepričanja. Učilnice so pogosto polne negativnega govora o telesih: »Želim si, da bi imela njen trebuh,« »Sovražim pajkice,« »Tako sem debel«. Ko poslušamo takšne pritožbe, se tudi sami usmerjamo na svoj videz in na primerjavo z drugimi.
Kako lahko zgradimo močno in pozitivno telesno podobo?
Pozitivna telesna podoba se začne z razumevanjem, da so zdrava, privlačna telesa lahko različnih oblik in velikosti ter da fizični videz pove le malo o našem značaju ali vrednosti posameznika. Kako pridemo do točke sprejemanja, je najpogosteje odvisno od posameznikovega lastnega razvoja in sprejemanja samega sebe. Tu pa je nekaj korakov, ki jih lahko naredimo:
- Odzivajmo se na medije. Medijska sporočila pogosto ne slikajo realnosti, zato je potrebno nanje odgovarjati. Govoriti moramo o svojem nezadovoljstvu nad dejstvom, da se mediji ukvarjajo le z videzom ljudi in s tem, da med podobami teles ni raznolikosti.
- Nehajmo poudarjati številke. Kilogrami na tehtnici ne povedo nič pomenljivega o celoti naših teles ali našem zdravju. Veliko pomembnejše so prehranske navade in vzorci gibanja.
- Tipa svojega telesa ne moremo spremeniti. Suhi, debeli, nizki ali visoki; sprejeti moramo, da smo takšni, kot smo, in s tem telesom delati kar najbolje.
- Nehajmo se primerjati z drugimi. Smo unikatni in potreb svojega telesa ne moremo zaznavati tako, da se primerjamo z drugimi.
- Moramo se gibati in uživati v svojih telesih; pa ne zato, ker bi se morali, temveč zato, ker se takrat počutimo dobro. Hoja, plavanje, kolesarjenje, ples – za vsakogar se najde nekaj.
- Preživljajmo čas z ljudmi, ki imajo zdrav odnos do hrane, dejavnosti in svojih teles.
- Sprašujmo se o tem, koliko naša samozavest sloni na naši telesni podobi. Če svojo srečo gradimo na svojem videzu, bo to verjetno vodilo v neuspeh in frustracijo in nam preprečilo, da bi našli svojo srečo.
- Širimo svoje zavedanje o zdravju in lepoti tako, da beremo o telesnih podobah, medkulturnih razlikah in medijskem vplivu.
- Prepoznajmo, da je predsodek o telesni teži ena od oblik diskriminacije. Oblika telesa in teža nista indikatorja značaja, moralnosti, inteligence ali uspeha.
Naše telesne podobe bodo boljše, ko bo vsak posameznik imel realistično predstavo o svojem telesu in ko bomo svoja telesa sprejemali in v njih uživali ter se osvobodili negativnega družbenega in medijskega pritiska.
Povzeto po Live Life Get Active, ki je družbena pobuda za bolj zdravo in srečnejšo Avstralijo.
https://livelifegetactive.com/about/
Preventivni program za odgovorno in uravnoteženo uporabo zaslonov je del projekta »Recimo NE odvisnosti«, ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje RS.
