Piše: izr. prof. dr. Nada Rotovnik Kozjek, dr. med., Onkološki inštitut Ljubljana
Odpoved prebavil je v Sloveniji še vedno zelo slabo prepoznano bolezensko stanje. Tako med tistimi, ki delajo v zdravstvu, kot tudi v širši javnosti. Zato je življenje bolnikov z odpovedjo prebavil v Sloveniji zelo težko.
Ti bolniki imajo praviloma številne bolezenske probleme, ki so lahko vzrok ali pa posledica odpovedi prebavil. Velikokrat so tudi stari in pogosto so hospitalizirani. Odpoved prebavil se velikokrat prikrade kot dodatna zdravstvena težava, ki bolnikom do temeljev pretrese življenje. Diagnoza kronične odpovedi prebavil namreč pomeni, da bo posameznik do konca življenja prejemal delno ali popolno parenteralno prehrano na domu (»prehrana v žilo«). Poenostavljeno to pomeni, da si mora sam ali pa s pomočjo svojcev vsak večer pripraviti določeno vrsto infuzije, ki je prilagojena ravno njemu in si jo priklopiti na žilni kanal. Te infuzije nato tečejo celo noč. Opisala bom glavni skupini bolnikov glede na vzrok odpovedi.
Nenadna odpoved prebavil
Pri prvi skupini bolnikov se odpoved prebavil razvije nenadoma, ko zaradi bolezni in/ali operativnega posega izgubijo velik del prebavil. Preostanek prebavil ne zmore več svoje funkcije – da bi posameznik lahko tudi po individualnem prilaganju prehranskih vnosov iz hrane pridobili zadosti energije, hranil, tekočine in elektrolitov za vzdrževanje življenja. Zato ti bolniki potrebujejo polno ali delno dodajanje energijskih/hranilnih substratov in tekočine ali elektrolitov v infuzijah s parenteralno prehrano.
Nekaj bolezenskih stanj, ko se odpoved prebavil razvije nenadoma: veliki operativni posegi z zelo obsežno odstranitvijo črevesja zaradi rakavih bolezni ali žilnih zapletov (največkrat tromboza mezenterialnih žil), večkratne operacije črevesa zaradi zapore črevesa ali vnetja (npr. Chronova bolezen), obsežna poškodba črevesa pri prometnih ali drugih nesrečah. Klinično stanje, ki se razvije na ta način, imenujemo sindrom kratkega črevesa.
Odpoved prebavil kot posledica bolezenskih stanj
Pri drugi skupini bolnikov je odpoved prebavil posledica bolezenskih stanj, ki prizadenejo sluznico črevesja prebavil in se bolezen razvija počasi. Pri teh bolnikih je prva faza bolezni praviloma prizadetost prebavil – ko je potrebno prehranske vnose prilagajati sposobnostim prebavil z ukrepi klinične prehrane. Ker pa je to stanje v klinični praksi pogosto neprepoznano, se pri teh bolnikih razvija dodatno še podhranjenost in oboje skupaj – osnovno bolezensko stanje in podhranjenost – določata funkcionalno sposobnost prebavil.
Počasneje se odpoved prebavil razvije pri boleznih, kot so kronična vnetna črevesna bolezen, zlasti Chronova bolezen, sklerodermija in druge bolezni veziva, Sjogrenov sindrom in poobsevalna poškodba črevesa. Ker je, kot že rečeno, pri teh bolnikih pogosta tudi podhranjenost, je za bolnikovo črevo ta kombinacija usodna, saj črevo še prej propade.
Previdno pri prehrani v primeru odpovedi prebavil
Z razvojem odpovedi prebavil se pri bolnikih razvija tudi odisejada s hrano. Te si posameznik do takrat, ko mu prebavila še bolj ali manj normalno delajo, sploh ne more predstavljati.
Največje probleme imajo tisti, ki ne morejo več uživati hrane, ker jim to lahko še dodatno škodi. Nekateri bolniki pa imajo zelo omejen nabor živil, ki jih lahko brez težav pojedo, druga živila pa jim delajo težave. Predvsem takoimenovana »zdrava hrana«. Koncept, da so solate in vlakninska živila za nekoga škodljiva, je zelo težko razumeti. Bolniki si velikokrat napačno predstavljajo, da morajo takrat, kadar imajo bolezenske težave, jesti »zdravo hrano«, predvsem sadje in zelenjavo. Bolniki se slabo prebavljivi hrani odrečejo šele, ko je po različnih »testiranjih sistema« bolezenskih težav še več. Te so lahko s strani prebavil (zlasti driske, bruhanje), slabše delovanje jeter ali ledvic in še veliko drugih. Nekaterim zaradi velikega presnovnega stresa odpove tudi nadledvična žleza.
Dodatno bolnika lahko obremenijo njegovi bližnji, ki sami sicer nimajo teh problemov. Kljub temu, da niso medicinsko izobraženi, iščejo rešitve, ki bi posamezniku s temi problemi »pomagale«. Bolezenskih problemov je ob slabih predlogih še več.
Vrh ledene gore problemov, s katerimi se spopadajo bolniki z odpovedjo prebavil, pa so izjave (tudi zdravnikov) v stilu: »Zakaj vi (pacient) sploh potrebujete parenteralno prehrano saj vendar dobro izgledate!«. In podobno: »Saj lahko jeste, zakaj bi potrebovali infuzijo«, »Če imate velik izmet preko stome, pa jejte ali pijte več«… Za piko na i pa še: »vi sploh nimate te diagnoze, kdo vam jo je sploh postavil?«.
Za paciente je vse to zelo težko. Oni infuzij ne bi imeli… To, da je njihovo dobro stanje posledica dobro vodenega zdravljenja odpovedi prebavil, je ob pomanjkljivem znanju težko razumeti. Pa to še zdaleč ni vse. Naša praksa zadnjih 20 let, ko z veliko muko vzpostavljamo takšen sistem zdravljenja odpovedi prebavil, da bolnikom zagotovili dostojno življenje, razkriva resnično hude preizkušnje, ki so jim izpostavljeni ti bolniki. Nekaterih niti papir ne bi prenesel. Kot, da že sama diagnoza bolezenskega stanja ni zadosti.
Zato, bralci, jejte, dokler nimate problemov s prebavili. Ne odrekajte se hrani zaradi diet, ki so praviloma brez resne znanstvene podlage. Ne uživajte prehranskih dopolnil, za katera ne vemo, kaj je v njih, in ki lahko poškodujejo črevo. Cenite občutek, da lahko jeste, in da imate možnost uživati ob hrani. Bolniki z odpovedjo prebavil te možnosti nimajo. Večina si mora vsak večer nastaviti infuzijo (parenteralno prehrano), zato da lahko (pre)živi.
Naslednjič bomo povedali več o sistemu zdravljenja odpovedi prebavil, kako treniramo prebavila in o prehrani in pitju pri sindromu kratkega črevesa.