Piše: prim. Matija Cevc, kardiolog
V Sloveniji se radi pohvalimo, da se je v zadnjih 30 letih umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni zmanjšala pri moških in ženskah za več kot 50 %. Smo med prvimi državami v svetu, kjer je pri moških umrljivost zaradi raka že leta 2009 prehitela tisto zaradi srčno-žilnih bolezni, pri ženskah pa se je smrtnost zaradi srčno-žilnih in rakavih bolezni izenačila leta 2022. Pred leti je bilo ocenjeno, da je k tako izrazitemu znižanju srčno-žilne umrljivosti v enakem deležu prispevalo učinkovito preventivno delovanje in pa pomembno izboljšanje zdravstvenih postopkov ter zdravljenja z zdravili.
Dejansko Slovenija spada med vodilne države na področju preventivne dejavnosti. Smo edini na svetu, kjer smo že leta 1995 pričeli s programom univerzalnega (populacijskega) presejanja vseh 5 letnih otrok na hiperholesterolemijo (od leta 2013 je v program vključena velika večina otrok), od leta 2003 pa poteka tudi nacionalni Program primarne preventive bolezni srca in žilja, v katerega bi morali biti vključeni vsi moški stari 35 do 65 let in ženske stare 40 do 70 let. Ta program naj bi potekal v ambulantah družinske medicine oz. v okviru referenčnih ambulant, kjer naj bi se aktivno iskalo in nato tudi obravnavalo osebe z zvišanim krvnim tlakom, sladkorno boleznijo, hiperlipidemijo, prekomerno telesno težo in debelostjo ter kadilce. Ustanovljen je bil tudi Register oseb, ki jih ogrožajo kardiovaskularne bolezni, v katerem so se zbirali podatki preventivnih pregledov.
Do leta 2010 je bilo tako opravljenih že 886.714 pregledov (783.660 prvih in 103.054 ponovnih), v register pa je bilo vnesenih 469.932 oseb. In tako smo pridobili podatke, kolikšen delež prebivalcev ima previsoko raven holesterola (raven > 5,0 mmol/L ; 67,7 %), koliko jih ima zvišan krvni talk (RR >140/90 mmHG ; 33,9 %), zvišano glukozo na tešče (> 6,0 mmol/L ; 31,5 %), koliko jih kadi tobak (24,1 %), je telesno nedejavnih (manj kot 1-krat tedensko; 44,5 %), je prekomerno prehranjenih (72,2 %) ali debelih (27,8 %).
Ker so se podatki zbirali po regijah, se je lahko za vsak del Slovenije ocenilo, kakšna je ogroženost v posamezni regiji in kateri dejavnik tveganja še posebej izstopa. Na temelju tega bi se lahko načrtovali tudi specifični ukrepi.
Od leta 2011, ko so pričele z delom prve referenčne ambulante, tj. ambulante družinske medicine z razširjenim timom, ki ga sestavljajo zdravnik splošne ali družinske medicine, zdravstveni tehnik in diplomirana medicinska sestra (leta 2020 je delovalo že 880 referenčnih ambulant) in s prenosom upravljanja s podatki na sedanji Nacionalni inštitut za javno zdravje (leta 2009) pa podatki o razširjenosti dejavnikov tveganja, ki bi izhajali iz opravljenih preventivnih pregledov, žal nivo več javno objavljeni.
Tako se sedaj v Zdravstvenem statističnem letopisu pojavljajo podatki o razširjenosti dejavnikov tveganja na podlagi samoporočanja bolnikov (ankete), kar pomeni, da nimamo realnih podatkov, ki bi temeljili na neposrednem pregledu in meritvah.
Ko smo v našem društvu pred kratkim opravili manjšo raziskavo, smo ugotovili drastično razhajanje med z neposrednim pregledom pridobljenimi podatki in tistimi iz Zdravstvenega statističnega letopisa, pri čemer pa so bili naši podatki bliže zadnjim objavljenim podatkom iz daljnega leta 2009.
Po naši raziskavi ima zvišano raven holesterola 56 % udeležencev, po podatkih iz zadnjega Zdravstvenega statističnega letopisa 2022 (objavljen leta 2024) pa naj bi imelo zvišano raven holesterola in trigliceridov le 28,4 %!
Zaskrbljujoče je tudi, da je ta podatek povzet po publikaciji Z zdravjem povezan vedenjski slog 2020, kjer je navedeno, da naj bi imelo zvišane maščobe 25,9 % anketirancev. Ni nepomembno, da je med anketiranci zdravila za obvladovanje maščob prejemalo le 11 %, čeprav jih je imelo kar 70,8 % opravljeno meritev maščob v zadnjih 3 letih.
Zdi se torej, da so v referenčnih ambulantah zatajili pri izredno pomembnem delu svojega poslanstva, to pa je preventivna dejavnost ter v okviru le-te poučitev in opolnomočenje svojih varovancev o pomenu obvladovanja dejavnikov tveganja. Z veseljem pa ugotavljam, da je pri osveščanju in opolnomočenju Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije bistveno bolj učinkovito.
V naši raziskavi se je namreč jasno pokazalo, da so preiskovanci, ki so člani našega društva, pomembno bolj osveščeni in opolnomočeni. Med njimi je bilo bistveno manj kadilcev (“le” 3 % med moškimi in 7 % med ženskami, po podatkih iz zadnjega letopisa kadi 21,3 % moških in 18,5 % žensk), so bistveno bolj telesno dejavni (manj kot 6 % ni bilo telesno dejavnih, kar 60 % pa jih je bilo dejavnih 2-3-krat tedensko, po podatkih letopisa pa je popolnoma telesno nedejavnih 19,5 %), se prehranjujejo bolj zdravo in med njimi (vsaj v naši raziskavi) ni tveganega pitja alkohola.
Seveda je dejstvo, da se v društva, kot je naše, načeloma vključujejo tisti, ki jim je zdravje pomembno, in so za to pripravljeni tudi sami kaj storiti. Nedvomno pa je tudi res, da je okolje, v katerega so se vključili, izrazito spodbudno in motivira člane za zdrav življenjski slog.
Zaradi empatije članov ja tako zavedanje “nalezljivo” in ozavešča člane, da vztrajajo v takem vzdušju.