Vprašanje – povzetek
Star sem 73 let in se že zadnjih 7 let »borim« s pešanjem srca. Zaradi tega, in tudi drugih bolezni (sladkorna bolezen, povišan krvni tlak, astma, GERB), jemljem ogromno zdravil. Bojim se, da je zaradi jemanja teh zdravil prišlo tudi do slabšanja delovanja ledvic, saj so mi ob zadnjem pregledu pri kardiologu povedali, da sem po novem tudi ledvični bolnik, in da mi ledvice delujejo le še 50 %. Ali bi mi pri tem lahko kaj pomagalo, če bi opustil kaka zdravila, ki jih prejemam že tako dolgo?*
* Vprašanje je bilo poslano po elektronski pošti in je le delno lektorirano.
Odgovorja prim. Matija Cevc, dr. med. kardiolog
Zavedam se, da bi želeli, da vam predlagam opustitev zdravil, ki jih prejemate, a vam žal na to vprašanje ne morem odgovoriti pritrdilno. Dejstvo je, da z leti naše telo postopoma peša in s tem je povezano tudi slabšanje delovanja organov, po drugi strani pa obstaja velika povezanost med delovanjem srca in drugih organov telesa. Medsebojni vpliv ledvic in srca pri tem ni izjema, saj lahko na pospešeno pešanje delovanja ledvic zelo vpliva tudi pešanje srca – povezanost in odvisnost med njima je zelo velika in neredko dodatno pešanje srca povzroči poslabšanje delovanja ledvic. Ena od zelo pogostih medsebojnih vplivov je t.i. kardiorenalni sindrom, ki ga ima 40-50 % bolnikov s srčnim popuščanjem. Ta sindrom zajema vrsto različnih motenj, ki vključujejo srce in ledvice, pri katerih lahko nenadna ali dolgotrajna motnja v delovanju enega organa povzroči akutno ali kronično disfunkcijo drugega organa.
Poznamo več podtipov, ki se delijo glede na osnovni sprožilni mehanizem in na trajanje stanja. Srce in ledvice imajo številne medsebojne povezave, npr. če začne srce pešati kot črpalka, to povzroči zmanjšan pretok krvi skozi ledvice, kar se lahko odrazi s slabšanjem delovanja ledvic. Po drugi strani, kadar ledvice niso več sposobne v zadostni meri uravnavati izločanja odvečnih snovi (uremični toksini) in tekočin iz telesa, te zastajajo in se kopičijo v telesu, kar seveda vpliva tudi na srce. Zadrževanje vode slej ko prej preobremeni srce in tudi to vodi v popuščanje delovanja srca. Seveda pa obstajajo še drugi mehanizmi, ki medsebojno vplivajo na delovanje srca in ledvic. Zdi se, da je za nastanek kardiorenalnega sindroma zelo pomemben tudi tlak v trebušni votlini in odtok krvi iz ledvic. Kadar je tlak v desnem preddvoru srca zvišan lahko to povzroči motnjo odtoka krvi iz ledvic in posledično slabšanje delovanja ledvic. Taka motnja vpliva na pretok krvi skozi ledvice in tudi na t.i. transrenalni perfuzijski tlak. Vse to pa deluje moteče tudi na sistemske nevrohormonske dejavnike. Dejstvo je tudi, da je kar nekaj bolezni, ki dodatno povečajo ogroženost za nastanek tega sindroma. Med najpomembnejše spadajo povišan krvni talk, sladkorna bolezen, že prisotna prizadetost enega ali drugega organa, starost itd., to pa so stanja, ki so prisotna tudi pri vas.
Morda ni odveč, da tudi ob tej priliki opozorim na pomen obvladovanja dejavnikov tveganja. Populacijske raziskave so pokazale, da imajo ljudje s kronično ledvično boleznijo zelo pogosto tudi klasične dejavnike tveganja za srčno-žilno bolezen, kot so kajenje, sladkorna bolezen, hipertenzija, visok holesterol sedeč način življenja ipd. Zato je tudi pri njih, poleg rednega jemanja predpisane terapije, ključno obvladovanje teh dejavnikov tveganja tudi z zdravim življenjskim slogom, ki vključuje zlasti nekadilstvo, redno telesno dejavnost vsaj 30-60 minut dnevno in seveda upoštevanje principov zdrave mediteranske prehrane in tudi načina življenja.
Vsekakor se mi zdi smiselno, da se z vašim kardiologom pogovorite o jemanju zdravil in, morda, po pogovoru prilagodite zdravljenje. Zelo pa odsvetujem opuščanje zdravljenja brez predhodnega posveta in dogovora.
Vabljeni k ogledu video prispevkov na temo zdravja srca in ledvic: