Smo v razponu uporabljanja računalnikov, mobilnih telefonov, tablic in drugih elektronskih oz. digitalnih naprav, ki nam olajšajo življenja, manj pa se zavedamo morebitnih škodljivih posledic njihove pretirane rabe.
Le-ta lahko vodi v zasvojenost. In ker današnje generacije rastejo ob napredku digitalizacije (za prihodnje velja to še bolj) je zelo pomembno, da digitalne tehnologije, medije in njihove vsebine obravnavamo z vseh vidikov. Na strokovnem srečanju z naslovom »Kako nove digitalne tehnologije spreminjajo življenja in sanje naših otrok«, ki smo ga pripravili prejšnji teden v Domus Medica v Ljubljani, so številne vidike, kako nove digitalne tehnologije spreminjajo življenja otrok in mladostnikov odlično predstavili vrhunski strokovnjaki na tem področju.
Nevarne posledice sedenja pred ekrani
Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije je strokovno srečanje pripravilo z namenom, da javnost in stroko obvesti o naraščajočem problemu pretirane rabe ekranov in spleta.
Društvo za srce je pred več kot 15 leti pričelo z osveščanjem glede zdravstvenih težav, ki jih povzroča prekomerno sedenje pred ekrani, ki ga povezujemo z nastankom kroničnih nenalezljivih bolezni, saj je razlog za telesno nedejavnost, prekomerno telesno težo in debelost.
“Vendar je to le vrh ledene gore, pod katerim se skrivajo mnoge druge nevarnosti za telesno in duševno zdravje otrok in mladostnikov. Govorimo o zasvojenostih z ekrani, oziroma zasvojenostih z vsebinami, ki jih preko ekranov spremljamo,”
pravi mag. Nataša Jan, direktorica Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije. V okviru projekta »Recimo NE odvisnosti«, ki ga naslednji dve leti sofinancira Ministrstvo za zdravje RS, bo društvo tej problematiki posvečalo veliko pozornosti.
Uporaba interneta je v porastu
Kot kažejo statistike, skoraj 80 odstotkov Slovencev dnevno uporablja internet, do katerega dostopajo preko ene od oblik digitalne tehnologije (računalnika, tablice, pametni telefon). Med njimi so tudi otroci, ki v prostem času dnevno pred ekrani preživijo več ur. Slovenska raziskava iz leta 2015 (NIJZ) kaže, da so okoli trije odstotki slovenskega prebivalstva, ki uporablja internet, v skupini z višjim tveganjem, da razvijejo zasvojenost.
Prekomerna raba in zasvojenost s svetovnim spletom rasteta prav na račun pametnih telefonov. Večina desetletnikov ima že svoje pametne telefone, s tem tudi ves čas dostop do spleta in vseh njegovih vsebin. Splošna zasvojenost s spletom pomeni vsega po malem, večinoma pa so to zasvojenost s serijami, Youtube, družbenimi omrežji, kot so facebook, snapchat in instagram, spletnimi in mobilnimi igrami itd., za kar mladi porabijo tudi 5 do 6 ur dnevno.
Nekritična uporaba interneta povzroča vrsto težav
Nekritična uporaba je tesno povezana z razvojem zasvojenosti, ki povzroča vrsto dodatnih težav. Kot je povedal Miha Kramli, terapevt in vodja centra za zdravljenje odvisnosti v Zdravstvenem domu Nova Gorica,
»z virtualnim, ki podpira realno, ni v osnovi nič narobe. Nova virtualna tehnologija, ki podpira realno, ne ogroža, niti ne zasvoji. Delo preko računalnika prej kot slej sproži občutek naveličanosti in utrujenosti. Intenzivno delo s pomočjo nove tehnologije nas sčasoma utrudi in zato sami naredimo distanco od teh tehnologij. Ko pa se s pomočjo nove tehnologije zabavamo in sproščamo, denimo z igricami ali družbenimi omrežji, se v naših možganih ne sproži proces, ki pripelje do utrujenosti in naveličanosti, ampak vodi v vedno bolj intenzivno rabo. Zato moramo ločiti med novo tehnologijo, ki nam omogoča lažje delo, in tehnologijo, ki nam omogoča zabavo in sprostitev.«
Prosti čas otrok je preživet v virtualnem svetu
Kar 60% otrok danes svoj prosti čas preživi v virtualnem svetu. Začne se že zelo zgodaj, saj so otroci že od prvega leta življenja obkroženi z elektronskimi igračkami, ki so intenzivnih barv in zvokov. Otrok, ki preživi več ur s takšnimi igračkami in ga potem peljemo v naravo, je nezadovoljen. Namreč, zaradi intenzivnih barv in zvokov, ki jim je izpostavljen prevelik del časa, so se njegovi možgani adaptirali na te intenzivne barve in zvoke in mu zato narava predstavlja sivo cono, ki ga ne oblikuje, ga ne nagovarja, v njej se počuti izgubljenega in mu je dolgčas. Otrok zato izsili, da pride čim prej domov in se »priklopi« nazaj na to intenzivnost, ki mu jo nudijo elektronske igrače in v kasnejših starostih ekrani.
Zato je izrednega pomena, da starši omejijo prostorsko in časovno uporabe elektronskih igračk in ekranov, še poudarja Kramli, ki se v svoji ambulanti srečuje tudi s primeri zasvojenih mladostnikov, ki se svojih staršev lotijo celo fizično, ko jim ti skušajo omejiti uporabo računalnika ali pametnega telefona.
Razlogi za zasvojenost z ekrani
Razloge za zasvojenost med mladostniki Sašo Kronegger, socialni pedagog, svetovalec za mlade in starše ter direktor podjetja 3P izobraževanje in svetovanje, vidi v samopodobi današnjih otrok, ki je kot »švicarski sir«. Otroci, ki imajo v sebi več »lukenj« kot vsebin, iščejo načine, kako te luknje zapolniti. In kaj je lepšega, kot na družbenem omrežju objaviti svojo fotografijo in gledati, kako raste število všečkov. Na ta način dobijo potrditev.
Tudi Špela Reš, svetovalka v centru Logout – centru pomoči pri prekomerni rabi interneta je izpostavila, da je internet sam po sebi povsem sprejemljiv in koristen, če ga uporabljamo kot orodje pri vsakdanjem delu in če pri uporabi za zabavo z njim ne pretiravamo.
Težava nastane, ko vsebine, ki nam nudijo ugodje, prevzamejo funkcijo reševanja težav in čustvenih stisk, zaradi česar lahko pride do zasvojenosti.
»15-letni fant lahko razvije odvisnost od spletne igre, ki jo je začel igrati, ko se je zaradi nenehnih prepirov med očetom in materjo pričel zapirati v svojo sobo. V igri je bil dober in je preko nje dobival potrditev, ki bi jo moral dobiti znotraj družine. Zaradi ugodja, ki mu jo je nudila igra, je na njej preživel vedno več časa in sčasoma se je razvila zasvojenost. To je šolski primer, kako mladi izkoristijo splet in spletne vsebine za reševanje čustvenih stisk iz naslova družinskih odnosov. In to so pravzaprav podlage za vse vrste zasvojenosti. Gre za globljo psihološko problematiko, ki jo je na terapijah potrebno odkriti in reševati,«
pojasnjuje Reševa in doda, da je splet privlačen tudi zato, ker je lahko in povsod dostopen, poceni in predvsem nudi takojšnje ugodje, za katerega se ni potrebno potruditi ali počakati. Splet naše potrebe po ugodju hitro zadovolji. Pomemben kriterij privlačnosti spleta je tudi njegova nepredvidljivost.
Kot opisuje Reševa:
»Ne vemo, kdaj pričakovati nov všeček (angl.: »lajk«), nov komentar na našo sliko, kdaj bo nova posodobitev igre itd. Zato smo ves čas vznemirjeni in v nenehnem pričakovanju na pisk na napravi, na katerega se tudi takoj odzovemo, ne glede na to, kaj počnemo. Na novosti (pisk na mobitelu, nov komentar, všeček ipd.) se odzovemo takoj, v strahu, da ne bi zamudili pomembne informacije. Mladostniki namreč verjamejo, da če ne bodo v določenem trenutku del dogajanja na spletu, ne bodo med svojimi vrstniki sprejeti. Biti sprejet pa je ključna potreba, zlasti v odraščajočih letih.”
Poledice zasvojenosti na razvoj otrok
Da pa pretirana uporaba spleta ne vpliva zgolj na naše vedenje, ampak povzroča tudi strukturno spremembo v možganih, nam je potrdil prof. dr. Zvezdan Pirtošek, predstojnik Katedre za nevrologijo na ljubljanski Medicinski fakulteti.
»Vsaka interakcija z digitalnimi mediji nam spreminja možgane, kar je dobro, saj dokazuje, da so naši možgani živ organizem. Ekrani vplivajo na spomin, vendar ga ne kvarijo, temveč rekonstruirajo. Delo za ekrani, ko želimo in opravljamo več stvari hkrati, vpliva tudi na našo pozornost, ki je deljena. To ne pomeni, da smo sposobni večopravilnosti hkrati (angl. »multitasking«, kot so še pred časom prikazovali kot želeno lastnost posameznika), ker nismo.
Pomeni le, da možgani ves čas preklapljajo od enega dela k drugemu v zelo kratkem času, zaradi česar prejeta informacija nima časa, da bi se zasidrala v naših možganih. Posledično podatkovno preobremenjeni ljudje pri svojem delu veliko stvari pozabijo. Od spletnih vsebin pa lahko postanemo odvisni.
Nekdo, ki je zasvojen, ima fizično spremenjene možgane, metabolizem in delovanje možganov pa sta pri internetni odvisnosti, ki sodi med nekemične, zelo podobna drugim, tudi kemičnim, zasvojenostim. Otrokovi možgani se ves čas spreminjajo, najbolj v prvih dvajsetih letih. Temu pravimo nevroplastičnost. To pomeni, da če otrok nekaj poudarjeno dela ali ponavlja, se bo krepil tisti del možganov, ki je povezan s to dejavnostjo, zaznavo ali odločitvami, in posledično povzročil precejšnje strukturne spremembe v možganih. Pri raziskovanju vpliva digitalnih medijev na možgane ne smemo prehitevati, novih tehnologij pa se ne smemo bati, saj vendar odpirajo nove možnosti in priložnosti. In zakaj bi se temu odpovedali,«
je zaključil prof. dr. Pirtošek.
Starši odločilno vplivajo na zasvojenost pri otrokih
Strokovnjaki so na srečanju podali tudi precej rešitev oz. nasvetov, kako pri mladostnikih preprečimo pretirano rabo spleta in ekranov. Največ vpliva, ali se bo pri posamezniku razvila pretirana raba interneta in zasvojenost, imajo starši oz. družina.
Vsi predavatelji so poudarili, kako pomembno je, da se v družini postavijo jasna pravila in red do uporabe tehnologij (tako časovno kot prostorsko), pri neupoštevanju pa moramo otroka kaznovati. Mobiteli in računalniki ter tablice naj ne bodo v sobi, v kateri otrok ali mladostnik spi, saj se bo težko uprl njihovi uporabi.
Miha Kramli svetuje, naj starši mlajših otrok preden gre otrok na računalnik, preverijo, za kaj bodo računalnik potrebovali, koliko časa predvidevajo, da ga bodo, če gre za šolske obveznosti in kakšna je naloga. Starši naj vmes preverijo, kaj otrok počne na računalniku in na koncu zahtevajo izdelek, za katerega je otrok računalnik potreboval. Seveda pa morajo starši biti otrokom pozitiven vzgled, ko gre za uporabo tehnologij. Če je pravilo, da ob jedi ne uporabljamo mobitela, to mora veljati za vse družinske člane, ne samo otroke.
Družina mora težiti k ustvarjalni in aktivni izrabi prostega časa, otroci pa naj imajo čim več stika z realnostjo. Namesto tablice, naj starši otrokom berejo. Nasploh je bralna kultura za razvoj otroka izredno pomembna in ima številne pozitivne vplive na razvoj možganov. Tudi starši naj berejo. Kramli poudarja, da bodo starši v vsakem primeru otrokom vzgled, o tem ni dvoma. Je pa razlika, ali bodo dober ali slab vzgled.
Sašo Kronegger poudarja razvoj kritične pismenosti pri mladostnikih. Starši naj se z mladostnikom pogovarjajo o vsebinah, ki jih ta spremlja preko spleta: kakšne so te vsebine, zakaj so podane na določen način, kakšno je sporočilo vsebin in ne nazadnje, kakšna industrija je v ozadju in kaj je njen cilj. Otroci naj pridobivajo na samozavesti znotraj družine in vrstniške skupine na način, ki ni povezan z uporabo digitalnih tehnologij. Naj se učijo na lastnih napakah, a jim pri tem nudijo podporo. V preventivnih programih moramo dati poudarek učenju socialnih veščin, kar pa je možno le skozi gradnjo analognih socialnih mrež, torej dela v skupinah in ne zgolj ena na ena. Mladostnike je potrebno naučiti, kako se spoprijeti s stresom, potrebno jih je tudi naučiti potrpežljivosti.
Špela Reš je podala določena priporočila, ki staršem omogoča nadzor nad uporabo tehnologije pri otrocih. Ta so: jasna pisna pravila glede uporabe, spodbujanje kreativne rabe naprave in blokiranje določenih rizičnih vsebin. Mladostnik naj mobitela ne kupuje z lastnimi prihranki, saj je v tem primeru mobitel njegova lastnina. Potrebno se je pogovoriti o varovanju zasebnosti in spletnemu nasilju, nujno je pojasniti, da je uporaba naprave za zabavo privilegij in ne pravica ter, da se ta privilegij lahko ob kršenju pravil tudi odvzame. Družina naj sproti rešuje težave in sodeluje s šolo pri zagotavljanju in spoštovanju šolskih pravil.
Poglavitno priporočilo vseh predavateljev, pa ne le na področju digitalnih tehnologij, ampak na sploh, je vzpostavitev medsebojnega zaupanja in spoštovanja med starši in otroki ter privzgojitev odgovornega ravnanja z uporabo digitalnih tehnologij. Z zaupanjem in skozi pogovore bodo otroci pridobivali na samospoštovanju in ne bodo v tolikšni meri iskali potrditev preko spletnih vsebin.
Preventivni program za odgovorno in uravnoteženo uporabo zaslonov je del projekta »Recimo NE odvisnosti«, ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje RS.
