Piše Franc Zalar
Nič o pacientih brez pacientov. To je znano reklo, ki ga je pogosto uporabljala pokojna Mojca Senčar. In prav to geslo so imeli v mislih iniciatorji za ustanovitev Zveze organizacij pacientov in uporabnikov zdravstvenih storitev v Sloveniji. Zgledovali so se tudi po praksi v tujini.
Zveza bo zastopala interese množice organizacij, v katerih se združujemo prebivalke in prebivalci naše države. Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije bo zraven. Združeni bomo močnejši, bolj slišani in upam tudi upoštevani. Združenje se bo vključilo v sorodne evropske organizacije in iskalo tudi druge mednarodne povezave.
Za začetek so iniciatorji nove organizacije povabili v goste gospoda Keitha Conradija iz Velike Britanije. Pred letom 2017 je bil glavni preiskovalec letalskih nesreč v svoji državi, še pred tem pa civilni in vojaški pilot. In kako se je znašel na področju zdravstva. Leta 2017 ga je povabil tedanji britanski minister za zdravstvo in socialno oskrbo. Ustanavljali so novo organizacijo za preiskovanje napak v zdravstvenem sistemu (HSIB – Health Safety Investigation Branch). Letalstvo in zdravstvo? Kako gre to skupaj in kakšne so morebitne stične točke? Nesreče se dogajajo tu in tam. Pogosto so posledica sistemskih napak. In v tem grmu so videli in našli zajca.
Gospod Conradi rad prihaja v Slovenijo na obisk k prijateljem, tokrat pa si je vzel čas in predstavil, kako se v njegovi državi uspešno lotevajo sistemskih napak v zdravstvu. V okviru neodvisne organizacije (HSIB) je zbral vrhunske strokovnjake z različnih področij. Med okoli 20.000 letno prijavljenih napak, vsako leto izberejo 20-25 takih, ki so največji izziv za varnost in oškodovanje pacientov. Njihov namen ni iskati krivce za napake. Pač pa odgovornim v zdravstvenem sistemu po temeljitih analizah oblikujejo predloge (le 2 do 3 pri vsakem primeru) za preprečevanje podobnih napak in za izboljšave v zdravstvenem sistemu. Ne iščejo imen morebitnih povzročiteljev napak, imen bolnic in drugih zdravstvenih organizacij, kjer se je dogodek pripetil, celo imen mest, kjer se je to zgodilo ne objavljajo. Cilje je jasen: izboljšati kakovost in varnost zdravstvene obravnave oziroma smo se vključili tudi v našem društvu preko Mreže NVO 25×25.
Učenje vseh v zdravstvenem sistemu na napakah. Največ koristi od tega imajo pacienti, koristi pa imajo tudi vsi drugi udeleženci v sistemu (zdravniki, bolnice, zavarovalnice….)
Gospoda Conradija so sprejeli tudi na Ministrstvu za zdravje, bili smo tudi pri predsednici Zdravniške zbornice. Glavna ugotovitev iz teh razgovorov: Gospod Conradi v Sloveniji ne bi imel dela, ker v zdravstvenem sistemu nimamo napak. Pa je to res? Seveda NE.
Pri nas preprosto nismo vzpostavili sistema kakovosti in varnosti zdravstvene obravnave, kot ga poznajo v Veliki Britaniji in še mnogih drugih državah. Pri nas preprosto pometamo napake pod preprogo (ki pa ni prav majhna).
Boj za kakovost in varnost zdravstvene obravnave traja pri nas vsaj že 20 let. Žal z zelo malo uspeha. Pred sedmimi leti smo poskušali tudi v našem društvu preko Mreže NVO 25×25.
Rezultatov, kot rečeno, še ni. Smo pa optimisti. Povedano preprosto: ob že pripravljeni in še ne sprejeti strategiji kakovosti in varnosti zdravstvene obravnave, bo potrebno sprejeti še nekaj zakonov, kakšnega pa spremeniti. To bi omogočilo to, s čimer se gospod Coradi ukvarja v Veliki Britaniji že od leta 2017 in tam imajo veliko za pokazati.
V zadnjem času se pri nas vse bolj uporablja misel, da je oziroma mora biti pacient v središču. Mi pa dodajamo, da ta misel ni dovolj. V središče moramo postaviti kakovost in varnost zdravstvene obravnave. Ne gre le za leporečne spremembe.
Zahtevamo, da se s predpisi dekriminalizira človeške napake, da se vzpostavi neodvisno telo za kakovost in varnost zdravstvene obravnave, da se uvede inštitut nekrivdne odškodnine. Največ koristi bomo imeli pacienti, pa ne samo pacienti, tudi zdravniki in ne nazadnje zdravstvena blagajna in delodajalci.
In za zaključek: pacienti smo se organizirali, sodelovali bomo z vsemi v dobri volji, da se ta voz vendarle premakne in da Slovenija začne zmanjševati zaostanek in da bomo kmalu lahko rekli kaj več kor srčna hvala gospodu Conradiju. Tudi on bo zelo vesel, ko bo slišal, da se tudi v Sloveniji najde delo za človeka njegovega kova.