Sladkorna bolezen je ena najpogostejših kroničnih bolezni sodobnega časa, a hkrati tudi ena najbolj napačno razumljenih. Okoli nje kroži veliko mitov, ki lahko vodijo v predsodke, strah in celo napačne odločitve pri obvladovanju bolezni. V tem prispevku razbijamo nekatere najpogostejše zmote.
Mit 1: Sladkorna bolezen nastane, ker človek poje preveč sladkorja
To je ena najbolj razširjenih in hkrati najbolj poenostavljenih razlag. Sladkorna bolezen tipa 1 je avtoimunska bolezen, pri kateri imunski sistem uniči beta celice v trebušni slinavki, ki proizvajajo inzulin. Z nastankom nima povezave količina sladkorja v prehrani.
Pri sladkorni bolezni tipa 2 pa je slika nekoliko bolj zapletena. Nanjo vpliva kombinacija dejavnikov: genetika, način življenja, telesna dejavnost, prehrana, stres in telesna teža. Prekomerno uživanje sladkih in energijsko bogatih živil lahko prispeva k čezmerni telesni teži, ta pa povečuje tveganje za razvoj diabetesa tipa 2 – ni pa to edini ali neposredni vzrok.
Mit 2: Sladkorno bolezen imajo samo ljudje s prekomerno telesno težo
Čeprav je povezava med debelostjo in sladkorno boleznijo tipa 2 dobro dokazana, sladkorna bolezen ne prizadene samo oseb z višjo telesno težo. Zbolijo lahko tudi ljudje z normalnim indeksom telesne mase, zlasti če imajo genetsko predispozicijo ali druge dejavnike tveganja. Prav tako veliko ljudi s sladkorno boleznijo tipa 1 nima nikakršne povezave s telesno težo.
Mit 3: Ljudje s sladkorno boleznijo ne smejo jesti sadja ali ogljikovih hidratov
To je zelo pogosta napačna predstava. Sadje in ogljikovi hidrati niso prepovedani – pomembno pa je, v kakšni obliki, v kakšni količini in v kakšni kombinaciji jih zaužijemo. Pri sladkorni bolezni je ključno razumevanje vpliva hrane na raven glukoze v krvi, velikost porcij in razporeditev obrokov skozi dan. Popolna izključitev določenih skupin živil običajno ni potrebna in tudi ni dolgoročno učinkovita.
Mit 4: Če imaš sladkorno bolezen, ne moreš živeti normalno
Sladkorna bolezen zahteva prilagoditve – a ne pomeni, da človek ne more živeti polno, aktivno in kakovostno. Z ustrezno prehrano, redno telesno aktivnostjo, spremljanjem glukoze in (po potrebi) zdravljenjem lahko večina ljudi s sladkorno boleznijo normalno dela, se ukvarja s športom, potuje, ustanovi družino, živi dolgo in kakovostno življenje. Ključno je znanje, razumevanje bolezni in podpora okolja.
Mit 5: Če imaš sladkorno bolezen, moraš jesti posebno »diabetično« hrano
Na policah trgovin je veliko izdelkov z oznako »za diabetike«. A resnica je, da večina teh izdelkov ni nujno bolj zdrava – pogosto vsebujejo veliko maščob ali drugih dodatkov. Strokovnjaki se strinjajo: Ljudje s sladkorno boleznijo ne potrebujejo posebnih izdelkov, temveč uravnoteženo prehrano, ki je primerna za celotno populacijo.
Mit 6: Sladkorna bolezen je vedno posledica »slabe discipline«
Takšno razmišljanje povečuje stigmo. Sladkorna bolezen je kompleksna bolezen, na katero vplivajo biološki, genetski, hormonski, socialni in okoljski dejavniki. Ni vprašanje volje ali morale. Pomembno je, da kot družba ustvarjamo razumevajoče okolje, ki spodbuja podporo, ne obsojanja.
Zakaj je razbijanje mitov pomembno?
Miti krepijo stigmo in sram, zmanjšujejo verjetnost, da bodo ljudje pravočasno poiskali pomoč, vodijo v napačne odločitve pri zdravljenju, vplivajo na slabšo kakovost življenja bolnikov. Z izobraževanjem, razumevanjem in dostopnimi informacijami lahko pomembno prispevamo k boljšemu obvladovanju sladkorne bolezni – tako na ravni posameznika kot družbe.